Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zlatko nacionale

20.03.2018

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »ključnik MeToo!«

Danes pa končno avtor tega besedila vsaj približno ve, o čem govori. Pred leti je namreč za zapisano v javnem mediju postal žrtev besa Zlatka gromovnika! Na žalost ali na srečo se je zgodilo po telefonu in za dogodek ne obstajajo preverljivi dokazi in na žalost ali na srečo se avtor ne sekira preveč. Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »ključnik MeToo«!

Namesto o Zlatku o nogometu. Za začetek predpostavimo hipotetično situacijo. Naš človek je predsednik evropske nogometne družine. Zelo uspešen predsednik. Od prejšnjega tedna z javno objavljeno plačo. In zdaj predpostavimo, da ga temne sile, ki iz ozadja vodijo našo državo, uspejo nagovoriti h kandidaturi na državnozborskih volitvah. Kot uspešen Slovenec v tujini, kar je pri nas vedno pomenilo ultimativni argument, in kot nov obraz bi brez dvoma volitve dobil in postal premier vlade republike Slovenije. Vendar gospodu Čeferinu kaj takega ne pade na pamet. Predvidevamo, da tisočkrat raje vodi evropski nogomet kot evropsko državo. In verjetno ni edini. Najbrž bi se našlo kar nekaj vrhunskih politikov, intelektualcev in poslovnežev, ki bi raje vodili evropski nogomet, kot bili na vodstvenih položajih katere od evropskih držav.

To nam dokazuje, da je nogomet večji, kot je običajna politika. Eden izmed razlogov je teza, da je postala običajna politika predvidljiva, nogomet pa je še vedno nepredvidljiv. A le do neke mere. Kar nas, po ovinkih sicer, pripelje v Maribor.

Maribor je posebno mesto, kjer je nogometni klub povsem zraščen z mestom. Teze o tem, kako je nogomet edina uspešna panoga v mestu, kako je rešilni čoln, v katerem nekako životarijo zadnje ambicije propadlega industrijskega giganta, ne držijo povsem. Zgodovina govori o vraščenosti kluba v mestno okolje tudi za časa največje blaginje, tako da gre pri zgodbi o nogometnem klubu Maribor za podobno žlahtno zgodbo, kot jih ljubitelji nogometa poznamo pri najbolj legendarnih, trofejnih in prestižnih nogometnih kolektivih v Evropi.

Tu pa se v zgodbi pojavi iracionalni, nerazložljivi trenutek; NK Maribor se je trikrat prebil v skupinski del lige prvakov. Realno, sploh pa skozi mitologijo, pomeni ta športni uspeh zmago Davida nad četico Goljatov in uspešno oziroma manj uspešno nastopanje v skupinskem delu, zato se v nobenem od treh poskusov v športni javnosti ni posebej problematiziralo. Igranje v skupinskem delu je za manjša nogometna okolja sveti gral in nogometaši Maribora so ga našli trikrat … Kar je neverjetno, pa so zdrsi v obdobju po Ligi prvakov. Kaj zdrsi! Klub po prestižnem tekmovanju strmoglavi. Vedno! Športni novinarji imajo za fenomen posrečen izraz »rezultatska kriza«, vendar gre pri NK Maribor za več kot le to. Gre za strmoglavljenje, za prosti pad tako rezultatsko, športno kot tudi organizacijsko. Da se te dni to dogaja že tretjič, preprosto ne more biti naključje. Še preden pa poskušamo pojasniti, zakaj je tako, še plastični prikaz povedanega … Decembra je NK Maribor enakovredno igral s Sevillio, ki je danes med osmimi najboljšimi moštvi v Evropi. Po štirih mesecih na domačem igrišču pa izgublja z moštvi, ki tudi znotraj slovenske lige veljajo za povprečna oziroma podpovprečna. Kljub temu, da je žoga okrogla in šport nepredvidljiv in tralala in hopsasa, se znotraj znanega vesolja takšne stvari ne dogajajo. Domača poraza z Domžalami, sploh pa s Krškim nista športna novica dneva, temveč sta pokazatelj nekega povsem drugačnega fenomena, ki ga lahko zasledujemo v celotni družbi.

Kot so že zdavnaj napisali analitiki človeške nature in ljubitelji nogometa obenem, je nogomet izraz družbe. Stadion je laboratorij družboslovnih znanosti in tako nas tu zanima, kako povezati zdrse NK Maribora po ligi prvakov s splošnim družbenim vzdušjem.

Da je v nogometu shranjene največ balkanske DNK, kar je je najti pri nas, ni ne rasistična ne zlonamerna trditev. Gre za preverljivo dejstvo in če z izjemo venetologov razumemo slovenski kozmos kot posrečeno kombinacijo vplivov različnih kultur, ima balkanska miselnost v nas pomembno mesto. Njene manifestacije so silvestrski Beograd, nenormalno dolgi odmori za kavo, jedilnik na piknikih in seveda nogomet. S slovenskim predsednikom na čelu evropskega nogometa, s centrom na Brdu, licenciranjem klubov in trdno organizacijo odgovorni poskušajo slovenski nogomet čim bolj približati Evropi. In po zaslugi reprezentance, pa tudi NK Maribor, je slovenski nogomet nekajkrat resnično postal legitimno evropski. A takoj ko se Evrope dotakne, zdrsne nazaj v balkanskost. Povedano še drugače: slovenski nogomet ne zdrži evropske koncentracije – pa ne rezultatsko, temveč predvsem mentalno. Primerov za to je nič koliko in čeprav je udeleženec pri kar nekaj njih Zlatko Zahovič, še zdaleč ni edini protagonist.

In če misel razširimo na celotno družbo: kaj pa so tajkunizacija, sistemska korupcija in raven politične debate drugega, če ne povsem balkanski fenomeni, nastali v tistem trenutku, ko nas je obsijala posvečena luč matere Evrope.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zlatko nacionale

20.03.2018

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »ključnik MeToo!«

Danes pa končno avtor tega besedila vsaj približno ve, o čem govori. Pred leti je namreč za zapisano v javnem mediju postal žrtev besa Zlatka gromovnika! Na žalost ali na srečo se je zgodilo po telefonu in za dogodek ne obstajajo preverljivi dokazi in na žalost ali na srečo se avtor ne sekira preveč. Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »ključnik MeToo«!

Namesto o Zlatku o nogometu. Za začetek predpostavimo hipotetično situacijo. Naš človek je predsednik evropske nogometne družine. Zelo uspešen predsednik. Od prejšnjega tedna z javno objavljeno plačo. In zdaj predpostavimo, da ga temne sile, ki iz ozadja vodijo našo državo, uspejo nagovoriti h kandidaturi na državnozborskih volitvah. Kot uspešen Slovenec v tujini, kar je pri nas vedno pomenilo ultimativni argument, in kot nov obraz bi brez dvoma volitve dobil in postal premier vlade republike Slovenije. Vendar gospodu Čeferinu kaj takega ne pade na pamet. Predvidevamo, da tisočkrat raje vodi evropski nogomet kot evropsko državo. In verjetno ni edini. Najbrž bi se našlo kar nekaj vrhunskih politikov, intelektualcev in poslovnežev, ki bi raje vodili evropski nogomet, kot bili na vodstvenih položajih katere od evropskih držav.

To nam dokazuje, da je nogomet večji, kot je običajna politika. Eden izmed razlogov je teza, da je postala običajna politika predvidljiva, nogomet pa je še vedno nepredvidljiv. A le do neke mere. Kar nas, po ovinkih sicer, pripelje v Maribor.

Maribor je posebno mesto, kjer je nogometni klub povsem zraščen z mestom. Teze o tem, kako je nogomet edina uspešna panoga v mestu, kako je rešilni čoln, v katerem nekako životarijo zadnje ambicije propadlega industrijskega giganta, ne držijo povsem. Zgodovina govori o vraščenosti kluba v mestno okolje tudi za časa največje blaginje, tako da gre pri zgodbi o nogometnem klubu Maribor za podobno žlahtno zgodbo, kot jih ljubitelji nogometa poznamo pri najbolj legendarnih, trofejnih in prestižnih nogometnih kolektivih v Evropi.

Tu pa se v zgodbi pojavi iracionalni, nerazložljivi trenutek; NK Maribor se je trikrat prebil v skupinski del lige prvakov. Realno, sploh pa skozi mitologijo, pomeni ta športni uspeh zmago Davida nad četico Goljatov in uspešno oziroma manj uspešno nastopanje v skupinskem delu, zato se v nobenem od treh poskusov v športni javnosti ni posebej problematiziralo. Igranje v skupinskem delu je za manjša nogometna okolja sveti gral in nogometaši Maribora so ga našli trikrat … Kar je neverjetno, pa so zdrsi v obdobju po Ligi prvakov. Kaj zdrsi! Klub po prestižnem tekmovanju strmoglavi. Vedno! Športni novinarji imajo za fenomen posrečen izraz »rezultatska kriza«, vendar gre pri NK Maribor za več kot le to. Gre za strmoglavljenje, za prosti pad tako rezultatsko, športno kot tudi organizacijsko. Da se te dni to dogaja že tretjič, preprosto ne more biti naključje. Še preden pa poskušamo pojasniti, zakaj je tako, še plastični prikaz povedanega … Decembra je NK Maribor enakovredno igral s Sevillio, ki je danes med osmimi najboljšimi moštvi v Evropi. Po štirih mesecih na domačem igrišču pa izgublja z moštvi, ki tudi znotraj slovenske lige veljajo za povprečna oziroma podpovprečna. Kljub temu, da je žoga okrogla in šport nepredvidljiv in tralala in hopsasa, se znotraj znanega vesolja takšne stvari ne dogajajo. Domača poraza z Domžalami, sploh pa s Krškim nista športna novica dneva, temveč sta pokazatelj nekega povsem drugačnega fenomena, ki ga lahko zasledujemo v celotni družbi.

Kot so že zdavnaj napisali analitiki človeške nature in ljubitelji nogometa obenem, je nogomet izraz družbe. Stadion je laboratorij družboslovnih znanosti in tako nas tu zanima, kako povezati zdrse NK Maribora po ligi prvakov s splošnim družbenim vzdušjem.

Da je v nogometu shranjene največ balkanske DNK, kar je je najti pri nas, ni ne rasistična ne zlonamerna trditev. Gre za preverljivo dejstvo in če z izjemo venetologov razumemo slovenski kozmos kot posrečeno kombinacijo vplivov različnih kultur, ima balkanska miselnost v nas pomembno mesto. Njene manifestacije so silvestrski Beograd, nenormalno dolgi odmori za kavo, jedilnik na piknikih in seveda nogomet. S slovenskim predsednikom na čelu evropskega nogometa, s centrom na Brdu, licenciranjem klubov in trdno organizacijo odgovorni poskušajo slovenski nogomet čim bolj približati Evropi. In po zaslugi reprezentance, pa tudi NK Maribor, je slovenski nogomet nekajkrat resnično postal legitimno evropski. A takoj ko se Evrope dotakne, zdrsne nazaj v balkanskost. Povedano še drugače: slovenski nogomet ne zdrži evropske koncentracije – pa ne rezultatsko, temveč predvsem mentalno. Primerov za to je nič koliko in čeprav je udeleženec pri kar nekaj njih Zlatko Zahovič, še zdaleč ni edini protagonist.

In če misel razširimo na celotno družbo: kaj pa so tajkunizacija, sistemska korupcija in raven politične debate drugega, če ne povsem balkanski fenomeni, nastali v tistem trenutku, ko nas je obsijala posvečena luč matere Evrope.


21.04.2015

Polona Fijavž, Berlin

V 18. vzporednik se oglaša Polona Fijavž.


21.04.2015

Nafta in turisti

Glosa Marka Radmiloviča, ki je ne smete zamuditi.


14.04.2015

Telekom in Pivovarna

Torkova glosa Marka Radmiloviča.


07.04.2015

Vladni superjunaki

Ne zamudite glose Marka Radmiloviča!


31.03.2015

Malo manjši brat

Ne zamudite začinjene glose Marka Radmiloviča!


24.03.2015

Slovenska skrivna omrežja

V zapisih iz močvirja Marko Radmilovič tokrat razkriva, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Pa brez zamere!


17.03.2015

Planica, snežna kraljica

Potopili se bomo v skrivnostno preteklost enega največjih narodnih simbolov, ki je seveda Planica.


17.03.2015

Planica, snežna kraljica

Potopili se bomo v skrivnostno preteklost enega največjih narodnih simbolov, ki je seveda Planica.


17.03.2015

Planica, snežna kraljica

Potopili se bomo v skrivnostno preteklost enega največjih narodnih simbolov, ki je seveda Planica.


10.03.2015

Nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji

Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.


10.03.2015

Nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji

Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.


03.03.2015

Naši mali sončki

Ne preslišite glose Marka Radmiloviča!


24.02.2015

Železna cesta 2015

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


17.02.2015

Televizijske zvezde

Glosa Marka Radmiloviča


10.02.2015

Vremenska napoved

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.02.2015

Licenca za modrece

Marko Voljč oblikuje civilno pobudo, imenovano "Act tank" ali možganski trust. Gre za modificirano antično idejo, ko se na enem mestu zbere najboljše, kar narod premore, in nato takšen svet modrecev skozi razgovor in debato ponudi rešitve, do katerih se intelektualno omejena vsakdanjost ni zmožna dokopati.


27.01.2015

Rock’n’roll na račun hiše

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


20.01.2015

Vojna peticij

Tokrat o vojni peticij, ki se je zanetila na naših tleh. Peticija, ki dobi nasprotno peticijo, nednadoma nima več smisla. Ne razumemo torej osnov pisanja peticij.


13.01.2015

Nikoli ne zmaga pisec, ker vedno zmagajo bojevniki

Zapisi iz močvirja o terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo. Zakaj pero ne more premagati puške?


06.01.2015

Sindrom 2. januarja

Glosa Marka Radmiloviča


Stran 22 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov