Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je
Italijanski parlament je konec tedna dobil predsednika poslanske zbornice in senata. Tako Luigi di Maio, voditelj Gibanja petih zvezd, kot Matteo Salvini, voditelj Severne lige, zatrjujeta, da povolilna italijanska pogajanja sestavljata dve partiji: prva za izvolitev predsednikov obeh domov parlamenta, druga za sestavo vladne večine. A vendar sta povezani, nanju pa vplivajo še številni drugi dejavniki.
Od leta 1963 se je predstavnikom slovenske manjšine v Italiji na italijanskih volitvah vedno uspelo prebiti v parlament, čeprav jim poslansko mesto v ni zakonsko zagotovljeno. Zdaj je v senat uspelo priti Tržačanki Tatjani Rojc, ki je v Italiji cenjena zaradi svojih literarnih dosežkov, medtem ko političnih izkušenj nima.
Na volitvah s precej zapletenim volilnim sistemom ji je uspelo združiti tradicionalno razdeljene Slovence, ki so jo podprli na volitvah. Zdaj se je znašla pred izzivi, kako posodobiti zaščitni zakon o za Slovence o Italiji, ki ima 17 let, ter kako ohraniti sistemsko financiranje za slovensko manjšino, za katerega je zaslužna njena predhodnica Tamara Blažina.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je
Italijanski parlament je konec tedna dobil predsednika poslanske zbornice in senata. Tako Luigi di Maio, voditelj Gibanja petih zvezd, kot Matteo Salvini, voditelj Severne lige, zatrjujeta, da povolilna italijanska pogajanja sestavljata dve partiji: prva za izvolitev predsednikov obeh domov parlamenta, druga za sestavo vladne večine. A vendar sta povezani, nanju pa vplivajo še številni drugi dejavniki.
Od leta 1963 se je predstavnikom slovenske manjšine v Italiji na italijanskih volitvah vedno uspelo prebiti v parlament, čeprav jim poslansko mesto v ni zakonsko zagotovljeno. Zdaj je v senat uspelo priti Tržačanki Tatjani Rojc, ki je v Italiji cenjena zaradi svojih literarnih dosežkov, medtem ko političnih izkušenj nima.
Na volitvah s precej zapletenim volilnim sistemom ji je uspelo združiti tradicionalno razdeljene Slovence, ki so jo podprli na volitvah. Zdaj se je znašla pred izzivi, kako posodobiti zaščitni zakon o za Slovence o Italiji, ki ima 17 let, ter kako ohraniti sistemsko financiranje za slovensko manjšino, za katerega je zaslužna njena predhodnica Tamara Blažina.
Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.
Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.
Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.
Ob zadnjem razburjenju, ki ga je povzročil domotožni predsednik republike, še nekaj hitrih, površnih in brez dvoma napačnih ugotovitev z naše strani.
Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.
Novinarji smo imeli te dni lep festival, delno sicer imenovan tujejezično, a v slovenskem delu njegovo ime sporoča: »Naprej!« Na njem se novinarji v glavnem pogovarjajo o tem, zakaj gredo mediji nazaj.
Ko smo dobili z ustavo zagotovljeno pravico do pitne vode, pitna voda ni dobila nič.
Naša skromna in od vseh prezrta oddaja danes delno užaljeno ugotavlja, kako je Trumpovo zmago pričakovala in napovedovala, sploh pa je pred nekaj meseci že poudarila potrebo po vključitvi Melanije v slovensko politično življenje.
Čeprav je od dogodka minilo že nekaj dni, so šele zadnja spoznanja potrdila, da si zaplet na ljubljanskem maratonu zasluži tudi pozornost teorije.
Če se hočemo počutiti vsaj malo praznično, moramo ugotoviti, da manjkajo bistvene stvari, ki na Slovenskem praznik naredijo prazničen. Ni prostega dneva, ni piknikov in trgovine so odprte. Edino, kar se nam zna zgoditi, bo kakšen nagovor in obvezna televizijska proslava.
Drugi tir, tretja razvojna os ... Takoj, ko slovenski infrastrukturni projekt dobi števnik, je praktično propadel.
Tedenska glosa Marka Radmiloviča, tokrat o nenavadno visoki priljubljenosti premierja Mira Cerarja.
Preživimo nekaj naslednjih minut v družbi trenutno najbolj popularnih kletvic. Še opozorilo: Katerokoli kletvico boste v tem programu slišali, ne bo prvič izrečena na valovih nacionalnega radia. Ker gre za reprize, jih tako lahko razumemo kot interpretacije izključno v izobraževalne in informativne namene.
Danes pa o jugonostalgiji. Pa ne o staromodni, zlajnani in nikoli docela pojasnjeni jugonostalgiji.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Tedenska glosa Marka Radmiloviča se vrača po poletju. In prav slednjega je vzel pod drobnogled.
Neveljaven email naslov