Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je
Italijanski parlament je konec tedna dobil predsednika poslanske zbornice in senata. Tako Luigi di Maio, voditelj Gibanja petih zvezd, kot Matteo Salvini, voditelj Severne lige, zatrjujeta, da povolilna italijanska pogajanja sestavljata dve partiji: prva za izvolitev predsednikov obeh domov parlamenta, druga za sestavo vladne večine. A vendar sta povezani, nanju pa vplivajo še številni drugi dejavniki.
Od leta 1963 se je predstavnikom slovenske manjšine v Italiji na italijanskih volitvah vedno uspelo prebiti v parlament, čeprav jim poslansko mesto v ni zakonsko zagotovljeno. Zdaj je v senat uspelo priti Tržačanki Tatjani Rojc, ki je v Italiji cenjena zaradi svojih literarnih dosežkov, medtem ko političnih izkušenj nima.
Na volitvah s precej zapletenim volilnim sistemom ji je uspelo združiti tradicionalno razdeljene Slovence, ki so jo podprli na volitvah. Zdaj se je znašla pred izzivi, kako posodobiti zaščitni zakon o za Slovence o Italiji, ki ima 17 let, ter kako ohraniti sistemsko financiranje za slovensko manjšino, za katerega je zaslužna njena predhodnica Tamara Blažina.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je
Italijanski parlament je konec tedna dobil predsednika poslanske zbornice in senata. Tako Luigi di Maio, voditelj Gibanja petih zvezd, kot Matteo Salvini, voditelj Severne lige, zatrjujeta, da povolilna italijanska pogajanja sestavljata dve partiji: prva za izvolitev predsednikov obeh domov parlamenta, druga za sestavo vladne večine. A vendar sta povezani, nanju pa vplivajo še številni drugi dejavniki.
Od leta 1963 se je predstavnikom slovenske manjšine v Italiji na italijanskih volitvah vedno uspelo prebiti v parlament, čeprav jim poslansko mesto v ni zakonsko zagotovljeno. Zdaj je v senat uspelo priti Tržačanki Tatjani Rojc, ki je v Italiji cenjena zaradi svojih literarnih dosežkov, medtem ko političnih izkušenj nima.
Na volitvah s precej zapletenim volilnim sistemom ji je uspelo združiti tradicionalno razdeljene Slovence, ki so jo podprli na volitvah. Zdaj se je znašla pred izzivi, kako posodobiti zaščitni zakon o za Slovence o Italiji, ki ima 17 let, ter kako ohraniti sistemsko financiranje za slovensko manjšino, za katerega je zaslužna njena predhodnica Tamara Blažina.
Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar
Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?
Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi
Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Neveljaven email naslov