Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Levičarji in desničarji

10.04.2018


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!

April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?

S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.

V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:

̶  RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.

̶  RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.

̶  Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.

Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.

Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.

Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.

Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.

In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.

Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.

Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Levičarji in desničarji

10.04.2018


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!

April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?

S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.

V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:

̶  RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.

̶  RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.

̶  Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.

Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.

Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.

Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.

Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.

In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.

Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.

Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


07.11.2017

Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano


31.10.2017

Čez vodo skače, kjer je most

V današnji glosi o mladosti, mladini in mladih.


24.10.2017

Prekletstvo lepe nedelje

Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.


17.10.2017

2030

Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.


10.10.2017

Maslo in topovi

Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.


03.10.2017

Andrej in Miro pred cesarico

Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?


26.09.2017

Druga priložnost drugega tira

Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.


19.09.2017

... ni Sloven´c, hej, hej, hej!

Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".


12.09.2017

Žan in kulturni boj

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.


04.07.2017

Arbitraža za telebane

Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.


27.06.2017

Pokaži nam, Miro

Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.


20.06.2017

Davkoplačevalci in žalujoči ostali

Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.


13.06.2017

Eno rojstvo, ena zastava

Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.


06.06.2017

Tretja svetovna vojna

Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”


30.05.2017

Pop na pošti

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.


23.05.2017

Bližajo se volitve

Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.


16.05.2017

Mi gradimo ceste proge

Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.


09.05.2017

Enajst sekir in petnajst macol

Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.


Stran 16 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov