Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!

April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?

S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.

V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:

̶  RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.

̶  RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.

̶  Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.

Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.

Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.

Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.

Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.

In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.

Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.

Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.