Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!
April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?
S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.
V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:
̶ RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.
̶ RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.
̶ Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.
Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.
Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.
Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.
Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.
In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.
Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.
Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor. Prisluhnite!
April prinaša v slovenska mesta vonj po pomladi, na slovensko podeželje pa vonj po gnojnici. Predvsem pa april prinaša vonj po bližajočih se volitvah. Velika maša demokracije je koj za ovinkom, zato – preden pademo pod stroga pravila volilne kampanje – nekaj praktičnih nasvetov. A kakorkoli vam že svetujemo, ne bomo mogli prehiteti enega novičarskih internetnih portalov; ta je namreč objavil spletno anketo, nekakšen kviz, ki vam po odgovorjenem izračuna, kakšen je vaš politični kredo. Oziroma ali ste levičar ali ste desničar. Včasih so takšne ankete objavljali pogrošni časopisi in psevdopsihologija, ki je v ozadju, vam je ponudila odgovore na res bistvena življenjska vprašanja: Ali ste dobri v postelji? Ali ste nagnjeni k samopomilovanju? Ali varate?
S preselitvijo teh anket na medmrežje pa so očitno postale uporabne tudi za pomembnejše in kompleksnejše teme. Kot v obravnavanem primeru: ali ste levičar ali ste desničar! Politično gledano, seveda.
V vsakem bloku so tri vprašanja, na koncu pa računalniška pamet izračuna vaš politični profil. Poglejmo primer:
̶ RKC bi morala imeti besedo pri odločanju o pomembnih stvareh v državi.
̶ RKC bi morala v Sloveniji imeti enak vpliv kot vse druge vere.
̶ Država in Cerkev morata biti ločeni, ne glede na to, za katero vero gre.
Po vprašanjih v zvezi s splavom, statusom zakonske zveze, državnim premoženjem, stavkami, davčno politiko, legalizacijo konoplje, odnosi do Hrvaške, Titovim spomenikom v Velenju in še z nekaterimi vprašanji o zunanji politiki dobite odgovor o tem, ali so vam bližje leve ali desne politične opcije.
Gre za hvalevreden pripomoček, ki bo ljudem končno povedal, kaj v resnici so. Kajti v nasprotju z razširjenim mnenjem ljudje ne poznajo svojega političnega prepričanja. Poznajo pa politično prepričanje kandidatov, ki jih bodo volili, in s tem avtomatično sklepajo, da je njihovo politično prepričanje enako. Je pa kleč; politični kandidati imajo ogromno možnosti svoje politično stališče tudi javno izraziti in zagovarjati in medtem ko se nad njimi navdušujemo, pa nikoli ne najdemo časa, da bi se resnično vprašali, ali so nam stališča drugih le všeč, ali pa so to resnično tudi naše misli.
Se pravi, da ne volimo oziroma ne izbiramo suverenih političnih načel, temveč samo iščemo podobnosti z drugimi. S tega stališča, kakorkoli je anketa že čudno preprosta, kljub temu ponuja več premisleka o lastnih političnih načelih, kot jih pred odhodom na volišče opravi povprečen volivec. Poenostavljeno: med reševanjem ankete smo primorani odgovoriti na več politično pomembnih in bistvenih vprašanj, kot smo primorani nanje odgovoriti na volišču.
Drugi zelo zanimiv fenomen, na katerega opozarja spletna anketa, pa je bipolarnost slovenskega političnega prostora. Saj ne, da bi bilo levičarstvo in desničarstvo karkoli novega. A kot nas uči trenutna politična konstelacija, preprosta razklanost političnega telesa na dvoje ne bo dovolj. Če pogledamo samo desnico; razdrobljenost na desnem polu ni le posledica osebnih ambicij in temnih strasti, temveč gre pri političnih skupinah, ki bodo tekmovale na volitvah, za temeljne razlike pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Pomeni, da biti desničar preprosto ni dovolj. Prav tako ni dovolj biti levičar, ker je stranka Levice nekaj povsem drugega od SMC. Pa pustimo mornarske termine, kot so “malo bolj” ali “nekoliko” desno/levo od centra. Hočemo povedati, da je iti na volitve intelektualno zahtevno opravilo, ki od odgovornega volivca zahteva kar nekaj informiranja, študija in priprave.
In prav to je odgovornost nas volivcev. Ker pa hodimo zadnjih petindvajset let na volitve samo navijat, smo volilni upravičenci soodgovorni za porazno stanje v politiki in delno tudi v družbi.
Še več; spletne ankete bi nas lahko vsaj malo približale popolnim volitvam, o katerih sanjajo znanstvenofantastična literatura in baltske države. Namreč; volivci prihodnosti bi morali na volišču izpolniti kompleksno spletno anketo, ki bi čim bolje opisala naša politična prepričanja. Ki so lahko v enem delu recimo leva, pri drugem vprašanju pa desna. Računalnik bi nato naše odgovore parcialno razdelil med več političnih strank, ki se ob posameznem vprašanju pač zavzemajo za nam podobne rešitve. Naš glas bi bil na volitvah tako razdeljen in strukturiran bi najbolje ustrezal večplastnim političnim in družbenim bitjem, kot smo državljani v realnosti. Ker ne bi vedeli, katero stranko smo v resnici volili, bi odpadle tudi danes sramotne stranpoti demokracije, kot so: korupcija, graditev kulta osebnosti, nedoslednost in nenačelnost, ovčereja in podobno.
Iz teh visokoletečih misli pa pademo na realna tla in se spotaknemo ob prvo oviro, ki nas loči od takšnih idealnih volitev. Vsak slovenski kraj ima ali zadružni dom, župnišče, šolo, gasilski dom ali večnamenski prostor. Nima pa vsak slovenski kraj interneta.
Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.
Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.
Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"
Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.
V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.
Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.
V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!
Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.
V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.
Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.
Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.
Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Neveljaven email naslov