Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo.
Piše: Marko Radmilovič
Kolumna Marka Radmiloviča o sreči. Vendar ne o družinski, športni, osebni in podobnih srečah, ampak o sreči, se pojavlja pri igrah na srečo
Danes je na sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo.
Povod za današnje razmišljanje je skoraj neopazen dogodek preteklih dni, ko je nadzorni svet spodil dvočlansko upravo novogoriškega Hita. Ker zadnje čase veliko nadzornih svetov podi uprave in veliko lastnikov podi nadzorne svete, je težko biti na tekočem – zato kratek povzetek.
Uprava, ki je delala komaj kaj več kot eno leto, in njen predsednik je bil že nastavljen z bremenom pomanjkanja izkušenj v igralništvu, menda ni dosegla ciljev. Predvsem finančnih ciljev, razen tega pa se je tudi na sploh grdo obnašala. In so jo nadzorniki spodili. “Nič posebnega v času padajočih uprav,” porečete. Sploh pa razrešitev ni nič posebnega, če gre za Hitovo upravo. Direktorji tam se vrtijo hitreje kot ruleta …
A dovolite razmislek: kako lahko upravo igralnice zamenjajo zaradi slabega poslovanja?
Zaradi zagotavljanja vsaj ohlapnih žurnalističnih standardov nekaj podatkov; Hit sestavljata igralniški in hotelirski del in kot je uspeh hotelirskega dela družbe odvisen od sobaric, tako je igralniški del odvisen od sreče.
Še natančneje; lani je družba z igralništvom ustvarila 150 milijonov evrov prihodka, letos niso niti blizu tem številkam. In je uprava morala oditi. Preprostim dušam, kamor se prištevamo, nekaj ni jasno: “Kako lahko na začetku poslovnega leta predvidiš, kako bo poslovala igralnica?” Kako lahko uprava predloži plan, ki ga mora doseči? Kako je mogoče, da vsako leto dohodki od igralnice rastejo?
Ne da bi se preveč spuščali v teorijo iger na srečo, s katero imajo veliko veselje tako matematiki kot kockarji, je menda jasno, da je ključni element poslovnega modela vsake igralnice sreča. Uprave lahko igralniški imperij sicer usmerjajo, vodi pa ga sreča …
Saj vemo; hiša na koncu vedno dobi, a igralniškega dobička ni mogoče kar tako predvideti … logično sklepanje nas pripelje do na pol mafijske premise, po kateri sreča, izključena iz iger na srečo, pomeni prirejanje rezultata … Tega pa se v Perli najbrž ne grejo.
Še naprej; če igralnica ne doseže predvidenih poslovnih rezultatov, pomeni, da pri ruleti in avtomatih ni imela sreče. Kar naprej pomeni, da so srečo imeli igralci. Bistvo igranja v igralnicah je predpostavka hazarderjev, da bodo imeli srečo. In kaj igralcem sporoča država, ki je lastnik Hita, prek nadzornega sveta in prek menjave uprave? “Mi, država, ne želimo, da bi igralci pri igrah na srečo imeli srečo – ker to moti naše zastavljene finančne cilje.”
Na srečo je večina gostov v HIT-u tako ali tako Italijanov in zlohotna reakcija slovenske države je namenjena vsaj tujcem … Koliko pa to vpliva na dobrososedske odnose, najbrž ne bo nikoli raziskano.
Pa pojdimo naprej. Sreča kot sistemski ukrep slovenske države ni omejena samo na igralništvo. Pozorni analitiki, ki jih imamo v naši oddaji zaposlenih kar nekaj, so opazili še ostale znake, ki govorijo o tem, kako je naslanjanje na srečo postal sistemski način reševanja nekaterih pogosto zapletenih vprašanj.
Oni dan so se po nekem čudežu na ljubljanskem nepremičninskem trgu znašla neprofitna stanovanja. Redko se v pobesnelem ljubljanskem nepremičninarstvu zgodi kaj takega. Prosilcev je primerno ogromno, stanovanj primerno malo. Vsi Slovenci bi v Ljubljano in to dejstvo zidarji, šušmarji in osamele tete v dvosobnih stanovanjih še kako izkoriščajo. Pa so se pri Ljubljanskem stanovanjskem skladu domislili, kako bi rešili gordijski vozel, ki povezuje 400 prosilcev s 30 stanovanji.
“I kako drugače, vključili bomo srečo!”
Žrebali so. Če si torej imel srečo, si stanovanje dobil, če nisi imel sreče, si še vedno podnajemnik. Podobno je v Perli. Če imaš srečo, dobiš svoj denar nazaj, če imaš veliko srečo, si priigraš jackpot … Krupje v Ljubljani je bil sam župan Jankovič in iz skrajno ciničnega reševanja stanovanjske problematike je uspelo mestnemu PR-ju narediti prav ljubek dogodek.
In zdaj k neverjetnemu: ljudem se je žrebanje zdelo OK!
Mogoče nekoliko neortodoksno, mogoče nenavadno, celo sporno, a na ulico ni šel nihče. Pri žrebu stanovanj gre za skrajni cinizem, ob katerem se zdi predvidevanje dobička v igralnici otroška igra. Pri reševanju stanovanjske problematike večinoma ranljivih družbenih skupin se pač ne igramo z žetoni, številkami, kartami in podobnim. Igramo se z življenji družin, posameznikov – celih generacij. Zato pristajanje na žrebanje ključev neprofitnih stanovanj pomeni pristajanje na duhovno in bivanjsko kastracijo. Ta apatija po logiki stvari najbolj revolucionarnega dela populacije skrbi bolj kot nenavadnost samega žreba.
Vidimo, kako sreča vedno bolj prodira v naše bivanje. “In žrebanje stanovanj bodi samo začetek!” Aplikacije državne sreče so možne na najrazličnejših področjih in bog ve, če ni imel najnovejši minister za zdravstvo v mislih prav sreče, ko je zatrdil, da lahko čakalne vrste reši v enem letu. Vržemo vse čakajoče na operacijo v boben, če bo bolnik imel srečo, bo operiran, tisti brez sreče boste pač umrli.
In seveda, če bo imelo na tak način srečo preveč ljudi, bo morala uprava odstopiti.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo.
Piše: Marko Radmilovič
Kolumna Marka Radmiloviča o sreči. Vendar ne o družinski, športni, osebni in podobnih srečah, ampak o sreči, se pojavlja pri igrah na srečo
Danes je na sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo.
Povod za današnje razmišljanje je skoraj neopazen dogodek preteklih dni, ko je nadzorni svet spodil dvočlansko upravo novogoriškega Hita. Ker zadnje čase veliko nadzornih svetov podi uprave in veliko lastnikov podi nadzorne svete, je težko biti na tekočem – zato kratek povzetek.
Uprava, ki je delala komaj kaj več kot eno leto, in njen predsednik je bil že nastavljen z bremenom pomanjkanja izkušenj v igralništvu, menda ni dosegla ciljev. Predvsem finančnih ciljev, razen tega pa se je tudi na sploh grdo obnašala. In so jo nadzorniki spodili. “Nič posebnega v času padajočih uprav,” porečete. Sploh pa razrešitev ni nič posebnega, če gre za Hitovo upravo. Direktorji tam se vrtijo hitreje kot ruleta …
A dovolite razmislek: kako lahko upravo igralnice zamenjajo zaradi slabega poslovanja?
Zaradi zagotavljanja vsaj ohlapnih žurnalističnih standardov nekaj podatkov; Hit sestavljata igralniški in hotelirski del in kot je uspeh hotelirskega dela družbe odvisen od sobaric, tako je igralniški del odvisen od sreče.
Še natančneje; lani je družba z igralništvom ustvarila 150 milijonov evrov prihodka, letos niso niti blizu tem številkam. In je uprava morala oditi. Preprostim dušam, kamor se prištevamo, nekaj ni jasno: “Kako lahko na začetku poslovnega leta predvidiš, kako bo poslovala igralnica?” Kako lahko uprava predloži plan, ki ga mora doseči? Kako je mogoče, da vsako leto dohodki od igralnice rastejo?
Ne da bi se preveč spuščali v teorijo iger na srečo, s katero imajo veliko veselje tako matematiki kot kockarji, je menda jasno, da je ključni element poslovnega modela vsake igralnice sreča. Uprave lahko igralniški imperij sicer usmerjajo, vodi pa ga sreča …
Saj vemo; hiša na koncu vedno dobi, a igralniškega dobička ni mogoče kar tako predvideti … logično sklepanje nas pripelje do na pol mafijske premise, po kateri sreča, izključena iz iger na srečo, pomeni prirejanje rezultata … Tega pa se v Perli najbrž ne grejo.
Še naprej; če igralnica ne doseže predvidenih poslovnih rezultatov, pomeni, da pri ruleti in avtomatih ni imela sreče. Kar naprej pomeni, da so srečo imeli igralci. Bistvo igranja v igralnicah je predpostavka hazarderjev, da bodo imeli srečo. In kaj igralcem sporoča država, ki je lastnik Hita, prek nadzornega sveta in prek menjave uprave? “Mi, država, ne želimo, da bi igralci pri igrah na srečo imeli srečo – ker to moti naše zastavljene finančne cilje.”
Na srečo je večina gostov v HIT-u tako ali tako Italijanov in zlohotna reakcija slovenske države je namenjena vsaj tujcem … Koliko pa to vpliva na dobrososedske odnose, najbrž ne bo nikoli raziskano.
Pa pojdimo naprej. Sreča kot sistemski ukrep slovenske države ni omejena samo na igralništvo. Pozorni analitiki, ki jih imamo v naši oddaji zaposlenih kar nekaj, so opazili še ostale znake, ki govorijo o tem, kako je naslanjanje na srečo postal sistemski način reševanja nekaterih pogosto zapletenih vprašanj.
Oni dan so se po nekem čudežu na ljubljanskem nepremičninskem trgu znašla neprofitna stanovanja. Redko se v pobesnelem ljubljanskem nepremičninarstvu zgodi kaj takega. Prosilcev je primerno ogromno, stanovanj primerno malo. Vsi Slovenci bi v Ljubljano in to dejstvo zidarji, šušmarji in osamele tete v dvosobnih stanovanjih še kako izkoriščajo. Pa so se pri Ljubljanskem stanovanjskem skladu domislili, kako bi rešili gordijski vozel, ki povezuje 400 prosilcev s 30 stanovanji.
“I kako drugače, vključili bomo srečo!”
Žrebali so. Če si torej imel srečo, si stanovanje dobil, če nisi imel sreče, si še vedno podnajemnik. Podobno je v Perli. Če imaš srečo, dobiš svoj denar nazaj, če imaš veliko srečo, si priigraš jackpot … Krupje v Ljubljani je bil sam župan Jankovič in iz skrajno ciničnega reševanja stanovanjske problematike je uspelo mestnemu PR-ju narediti prav ljubek dogodek.
In zdaj k neverjetnemu: ljudem se je žrebanje zdelo OK!
Mogoče nekoliko neortodoksno, mogoče nenavadno, celo sporno, a na ulico ni šel nihče. Pri žrebu stanovanj gre za skrajni cinizem, ob katerem se zdi predvidevanje dobička v igralnici otroška igra. Pri reševanju stanovanjske problematike večinoma ranljivih družbenih skupin se pač ne igramo z žetoni, številkami, kartami in podobnim. Igramo se z življenji družin, posameznikov – celih generacij. Zato pristajanje na žrebanje ključev neprofitnih stanovanj pomeni pristajanje na duhovno in bivanjsko kastracijo. Ta apatija po logiki stvari najbolj revolucionarnega dela populacije skrbi bolj kot nenavadnost samega žreba.
Vidimo, kako sreča vedno bolj prodira v naše bivanje. “In žrebanje stanovanj bodi samo začetek!” Aplikacije državne sreče so možne na najrazličnejših področjih in bog ve, če ni imel najnovejši minister za zdravstvo v mislih prav sreče, ko je zatrdil, da lahko čakalne vrste reši v enem letu. Vržemo vse čakajoče na operacijo v boben, če bo bolnik imel srečo, bo operiran, tisti brez sreče boste pač umrli.
In seveda, če bo imelo na tak način srečo preveč ljudi, bo morala uprava odstopiti.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.
Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?
Neveljaven email naslov