Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
V tednu, ko je srbski blok razblinil slovenske sanje o naslovu evropskih prvakov v odbojki, se je blokiranje preselilo iz dvoranskega parketa še na političnega
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Šarec noče ponoviti Pahorjeve napake in bo blokiral do zadnje kaplje znoja.
Analizirajmo.
Ko so se Hrvatje, ki imajo intimne odnose z odhajajočo komisijo, pohvalili, da je njihov vstop v schengen že dogovorjen in dejstvo, se je Marjan Šarec odzval izredno ostro. Povedal je, da bo naš odgovor na takšno nenačelno in netransparentno dejanje komisije, ki je zaobšla strokovne evalvacije, političen. “Če bodo oni delovali politično, potem bo tudi naše delovanje politično.” Javnost in politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
“S krepelcem in politiko jim jih naložimo prek hrbta, ako mislijo z nami češnje zobat!”
In medtem ko se razumni čohamo po glavi, kako lahko deluje Slovenija razen politično in kaj lahko odgovori hrvaškim kolegom politik, ki je predsednik vlade, ne da bi bil odgovor političen, in ali je mogoče, da ima Slovenija o vstopu Hrvaške v schengenski prostor stališče, ki ni politično, temveč je recimo vojaško.
Prva blokada Hrvaške je padla, ker je bil fantastičen dan, torej bo druga uspela, ker bomo delovali politično. Zdi se naivno, ampak prepustimo sodbo pametnejšim. Do tedaj pa si poglejmo schengen.
Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.
Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.
Kaj pravijo poročila s terena? Za Bruselj je skupni schengenski prostor krava vodnica, izložbeni plakat evropskega združevanja. Ki pa je odletel s prvim migrantskim pišem in Bruselj miži na vsa očesa, ko poskuša reklamirati schengenski prostor kot živ in delujoč. Realnost je seveda drugačna. Tisti, ki živijo ob meji in tisti, ki radi ali morajo veliko potovati, imajo povsem drugačno izkušnjo. Še enkrat več v evropski, sploh pa slovenski zgodovini se je na mejah pojavila olivnozelena. Molenje osebnih dokumentov se na srečo še ni izgubilo iz mišičnega spomina. Res je, da izostane “je kaj za prijavit”, a zato niso kolone na Šentilju vsako jutro med peto in sedmo nič krajše. In bog ne daj, da poskušate vstopiti v katero nam sosednjih držav z belim kombijem!
Jasno, da je mogoče po Evropi potovati tudi brez vsakega ustavljanja na mejah, ampak ko svoboda ni več pravilo, temveč naključje – izgubi vso veličastnost pojma “svoboda”.
Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj. Kot trdijo dobro obveščeni, gre bolj kot ne za notranjepolitične težnje, ki kakršen koli evropski korak promovirajo kot epohalno zmago; a na Balkanu je to normalno. V Evropi pa tudi. Recimo Črnogorci so vstopili v evropsko monetarno unijo, ne da bi za to kogarkoli kaj prosili ali izpolnjevali težke in stroge kriterije. Enostavno so si evra kot valute zaželeli – in ga imajo. Tako bo verjetno tudi s Hrvati. Menili bodo, da si zaslužijo biti v schengenu, in pač bodo. Kljub temu da bo Šarec deloval politično.
Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj.
Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?
Ob tem bi lahko Slovenija le lahko nekaj ur po vstopu Hrvaške v schengen umaknila sramotno ograjo na južni meji. Migranti bi samodejno postali problem nekoga drugega, kajti kot je znano, si nihče od njih v resnici ne želi ostati v Sloveniji. Argument slovenske politike, da Hrvati niso sposobni varovati zunanje meje Evropske skupnosti, je svetohlinski, da bolj svetohlinski ne more biti. Kot da smo jo mi sposobni varovati in kot da nas resnično briga za to, koliko nesrečnežem se uspe prebiti na zahod. Umazano delo opravljamo, da ulice zahodnih velemest ostajajo kolikor toliko čiste, in če predamo štafetno palico voljnim Hrvatom, to v naši redakciji, bržčas naivno, razumemo samo kot prednost. Šarec trdi, da bo zaščitil slovenske interese, a blokada in seveda famozno politično delovanje pomenita status quo, za katerega pa se skoraj večinsko strinjamo, da je za Slovenijo škodljiv.
Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
V tednu, ko je srbski blok razblinil slovenske sanje o naslovu evropskih prvakov v odbojki, se je blokiranje preselilo iz dvoranskega parketa še na političnega
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Šarec noče ponoviti Pahorjeve napake in bo blokiral do zadnje kaplje znoja.
Analizirajmo.
Ko so se Hrvatje, ki imajo intimne odnose z odhajajočo komisijo, pohvalili, da je njihov vstop v schengen že dogovorjen in dejstvo, se je Marjan Šarec odzval izredno ostro. Povedal je, da bo naš odgovor na takšno nenačelno in netransparentno dejanje komisije, ki je zaobšla strokovne evalvacije, političen. “Če bodo oni delovali politično, potem bo tudi naše delovanje politično.” Javnost in politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
“S krepelcem in politiko jim jih naložimo prek hrbta, ako mislijo z nami češnje zobat!”
In medtem ko se razumni čohamo po glavi, kako lahko deluje Slovenija razen politično in kaj lahko odgovori hrvaškim kolegom politik, ki je predsednik vlade, ne da bi bil odgovor političen, in ali je mogoče, da ima Slovenija o vstopu Hrvaške v schengenski prostor stališče, ki ni politično, temveč je recimo vojaško.
Prva blokada Hrvaške je padla, ker je bil fantastičen dan, torej bo druga uspela, ker bomo delovali politično. Zdi se naivno, ampak prepustimo sodbo pametnejšim. Do tedaj pa si poglejmo schengen.
Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.
Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.
Kaj pravijo poročila s terena? Za Bruselj je skupni schengenski prostor krava vodnica, izložbeni plakat evropskega združevanja. Ki pa je odletel s prvim migrantskim pišem in Bruselj miži na vsa očesa, ko poskuša reklamirati schengenski prostor kot živ in delujoč. Realnost je seveda drugačna. Tisti, ki živijo ob meji in tisti, ki radi ali morajo veliko potovati, imajo povsem drugačno izkušnjo. Še enkrat več v evropski, sploh pa slovenski zgodovini se je na mejah pojavila olivnozelena. Molenje osebnih dokumentov se na srečo še ni izgubilo iz mišičnega spomina. Res je, da izostane “je kaj za prijavit”, a zato niso kolone na Šentilju vsako jutro med peto in sedmo nič krajše. In bog ne daj, da poskušate vstopiti v katero nam sosednjih držav z belim kombijem!
Jasno, da je mogoče po Evropi potovati tudi brez vsakega ustavljanja na mejah, ampak ko svoboda ni več pravilo, temveč naključje – izgubi vso veličastnost pojma “svoboda”.
Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj. Kot trdijo dobro obveščeni, gre bolj kot ne za notranjepolitične težnje, ki kakršen koli evropski korak promovirajo kot epohalno zmago; a na Balkanu je to normalno. V Evropi pa tudi. Recimo Črnogorci so vstopili v evropsko monetarno unijo, ne da bi za to kogarkoli kaj prosili ali izpolnjevali težke in stroge kriterije. Enostavno so si evra kot valute zaželeli – in ga imajo. Tako bo verjetno tudi s Hrvati. Menili bodo, da si zaslužijo biti v schengenu, in pač bodo. Kljub temu da bo Šarec deloval politično.
Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj.
Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?
Ob tem bi lahko Slovenija le lahko nekaj ur po vstopu Hrvaške v schengen umaknila sramotno ograjo na južni meji. Migranti bi samodejno postali problem nekoga drugega, kajti kot je znano, si nihče od njih v resnici ne želi ostati v Sloveniji. Argument slovenske politike, da Hrvati niso sposobni varovati zunanje meje Evropske skupnosti, je svetohlinski, da bolj svetohlinski ne more biti. Kot da smo jo mi sposobni varovati in kot da nas resnično briga za to, koliko nesrečnežem se uspe prebiti na zahod. Umazano delo opravljamo, da ulice zahodnih velemest ostajajo kolikor toliko čiste, in če predamo štafetno palico voljnim Hrvatom, to v naši redakciji, bržčas naivno, razumemo samo kot prednost. Šarec trdi, da bo zaščitil slovenske interese, a blokada in seveda famozno politično delovanje pomenita status quo, za katerega pa se skoraj večinsko strinjamo, da je za Slovenijo škodljiv.
Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.
Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Neveljaven email naslov