Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize
Danes pa na hitro in neboleče, kot je običaj na pragu novega desetletja.
Pred nekaj dnevi je policija zaprla mejni prehod Obrežje, ker so pri ruskem pianistu našli napravo za premikanje notnega materiala po tablici. Ker so mislili, da gre za bombo, je bilo na mejnem prehodu dve uri obsedno stanje, pianist pa z nosom na betonu.
To nas vodi le do dveh možnih sklepov; ali slovenska policija res nima posluha ali pa je slišala, da so izvedbe tega pianista še posebno eksplozivne. Ker so bombni preplah le nekaj ur pozneje imeli še v Cerknem, v katerem je neki mož izdelal lažno eksplozivno napravo, je na mestu, da se vprašamo, kaj je zdaj s temi junaškimi nasledniki Boška Buhe.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize. Obstaja namreč meja, za katero sicer varna država postane preveč varna.
Preveč varne so tiste države, ki so varne ne zaradi miroljubnosti, temveč zaradi paranoje tako državljanov kot politike in torej tudi represivnih organov. Če podčrtamo: za dodatek k tablici so morali na obrežju čakati strokovnjake iz Ljubljane, ko bi trije kliki po Hartmanovem katalogu pojasnili, za kaj gre. Ali pa bi vprašali pianista, za kaj se uporablja ta naprava, in bi mu verjeli na besedo, kot je pač običaj v civilizaciji.
Tudi veseljak v Cerknem, ki je nekaj elektronike povezal s telefonom, si je prislužil specialno enoto; Šiškovi vardisti pa so morali svoje plastične puške poslati na preizkus v laboratorij. Tam bodo ugotovili, ali so prave flinte ali samo ponaredki.
Vse navedeno priča o tem, da naša varnost počasi drsi v paranojo.
Še dobro, da se danes otroci ne igrajo več kavboje in Indijance ali, bog ne daj, Nemce in partizane … ker bi jih posebna enota preganjala okoli vogalov. Da ne govorimo o tem, da bi se morali starši kratkohlačnika, ki bi si iz leske izdelal lok, zagovarjati na sodišču. Še sreča, da si otroci danes ne znajo narediti orožja iz šibe ter so namesto ega raje varno na spletu.
Varnostna paranoja pa se po logiki stvari prej ali slej sprevrže v svoje nasprotje, saj preveč varnosti sčasoma postane nevarno.
In kot je tudi v naravi stvari, imajo zadnji bombni preplahi ironičen odmev; prav v noči, ki prihaja, bo Slovenija oglušela od pokanja, ki ga ne bi moglo sprožiti niti sto ruskih pianistov. Nad našimi mesti in vasmi se bo znova rodilo vesolje in starejši, pa tudi domače živali, bodo doživeli najdaljšo noč v pravem pomenu besede.
In vse te petarde, rakete ter preostala splošna pirotehnika so v državo pripotovali mimo policistov, ki so ruskega pianista naučili kozjih molitvic in mu pokazali, po čem je v Sloveniji C-dur. Pokazali so odločnost, da obranijo ustavni red ter prebivalstvo pred vsemi sumljivimi predmeti z zunanjim napajanjem. Petarde, ki otročičkom trgajo prste, so organom pregona tudi na rentgenskih posnetkih dovolj domače in znane, brez zunanjega napajanja pa sodijo v krog nenevarnih predmetov, tako da ne ogrožajo varnosti države.
Čisto na koncu še dobre želje iz naše skromne redakcije.
Kdaj in kako nas bo razneslo, ostaja tudi v letu 2020 domena države in njenih varnostnih organov.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize
Danes pa na hitro in neboleče, kot je običaj na pragu novega desetletja.
Pred nekaj dnevi je policija zaprla mejni prehod Obrežje, ker so pri ruskem pianistu našli napravo za premikanje notnega materiala po tablici. Ker so mislili, da gre za bombo, je bilo na mejnem prehodu dve uri obsedno stanje, pianist pa z nosom na betonu.
To nas vodi le do dveh možnih sklepov; ali slovenska policija res nima posluha ali pa je slišala, da so izvedbe tega pianista še posebno eksplozivne. Ker so bombni preplah le nekaj ur pozneje imeli še v Cerknem, v katerem je neki mož izdelal lažno eksplozivno napravo, je na mestu, da se vprašamo, kaj je zdaj s temi junaškimi nasledniki Boška Buhe.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize. Obstaja namreč meja, za katero sicer varna država postane preveč varna.
Preveč varne so tiste države, ki so varne ne zaradi miroljubnosti, temveč zaradi paranoje tako državljanov kot politike in torej tudi represivnih organov. Če podčrtamo: za dodatek k tablici so morali na obrežju čakati strokovnjake iz Ljubljane, ko bi trije kliki po Hartmanovem katalogu pojasnili, za kaj gre. Ali pa bi vprašali pianista, za kaj se uporablja ta naprava, in bi mu verjeli na besedo, kot je pač običaj v civilizaciji.
Tudi veseljak v Cerknem, ki je nekaj elektronike povezal s telefonom, si je prislužil specialno enoto; Šiškovi vardisti pa so morali svoje plastične puške poslati na preizkus v laboratorij. Tam bodo ugotovili, ali so prave flinte ali samo ponaredki.
Vse navedeno priča o tem, da naša varnost počasi drsi v paranojo.
Še dobro, da se danes otroci ne igrajo več kavboje in Indijance ali, bog ne daj, Nemce in partizane … ker bi jih posebna enota preganjala okoli vogalov. Da ne govorimo o tem, da bi se morali starši kratkohlačnika, ki bi si iz leske izdelal lok, zagovarjati na sodišču. Še sreča, da si otroci danes ne znajo narediti orožja iz šibe ter so namesto ega raje varno na spletu.
Varnostna paranoja pa se po logiki stvari prej ali slej sprevrže v svoje nasprotje, saj preveč varnosti sčasoma postane nevarno.
In kot je tudi v naravi stvari, imajo zadnji bombni preplahi ironičen odmev; prav v noči, ki prihaja, bo Slovenija oglušela od pokanja, ki ga ne bi moglo sprožiti niti sto ruskih pianistov. Nad našimi mesti in vasmi se bo znova rodilo vesolje in starejši, pa tudi domače živali, bodo doživeli najdaljšo noč v pravem pomenu besede.
In vse te petarde, rakete ter preostala splošna pirotehnika so v državo pripotovali mimo policistov, ki so ruskega pianista naučili kozjih molitvic in mu pokazali, po čem je v Sloveniji C-dur. Pokazali so odločnost, da obranijo ustavni red ter prebivalstvo pred vsemi sumljivimi predmeti z zunanjim napajanjem. Petarde, ki otročičkom trgajo prste, so organom pregona tudi na rentgenskih posnetkih dovolj domače in znane, brez zunanjega napajanja pa sodijo v krog nenevarnih predmetov, tako da ne ogrožajo varnosti države.
Čisto na koncu še dobre želje iz naše skromne redakcije.
Kdaj in kako nas bo razneslo, ostaja tudi v letu 2020 domena države in njenih varnostnih organov.
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o drobni novički v optiki prelomnih dogodkov teh dni, skoraj nevredni radijske analize.
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Danes pa o Švicarjih. Prvih in drugih. Švicarji so na referendumu izglasovali kvote za priseljevanje v deželo ur, snega in arabskih depozitov. V oči bode dejstvo, da omejitve tokrat ne zajemajo političnih ali ekonomskih emigrantov iz držav tretjega sveta, temveč dela voljne državljane Evropske unije. Za nove članice EU kvote veljajo že tudi zdaj, v treh letih pa jih mora zakonodajalec spet uvesti tudi za stare članice EU. Za prvo ligo.
Neveljaven email naslov