Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
Da razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.
In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.
Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.
Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.
In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
Nič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.
Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
Poskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
Potemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”
In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …
Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
Da razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.
In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.
Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.
Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.
In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
Nič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.
Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
Poskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
Potemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”
In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …
Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Neveljaven email naslov