Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
Da razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.
In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.
Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.
Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.
In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
Nič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.
Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
Poskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
Potemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”
In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …
Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Staromaskarji menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno, mladomaskarji pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora. Sovražnik se potem zmede, ker ne ve, po kom bi udaril, in postopoma odneha. Tako smo se lotili tudi virusa, in kot kaže, nam uspeva. Delitev, ki je te dni v modi, se imenuje “staromaskarji” proti “mladomaskarjem”.
Da razložimo za tistih nekaj poslušalcev, ki ne sledijo medijski epidemiji.
“Staromaskarji” menijo, da je nošenje zaščitnih mask med epidemijo brezvezno. “Mladomaskarji” pa menijo, da je nošenje mask med epidemijo nujno potrebno. Prepir je srborit in primerno argumentiram in kot zdaj kaže, se bosta obe skupini naslednji konec tedna spopadli na Gosposvetskem polju. Eni z, drugi brez mask; z bližnje vzpetine pa bodo bitko opazovali “Mladi zdravniki Slovenije”.
In ker je v tabor “mladomaskarjev” prestopila celotna slovenska vlada, ima ta skupina mogočno politično podporo; po drugi strani pa imajo “staromaskarji” strokovne argumente, saj je v njihovem taboru velika večina Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dokler oboji ne prekrižajo kopij in bridkih mečev, imamo bitko za zdaj le v medijih. In nikjer ne divja tako srdito kot na televiziji Nova24TV.
Najprej o tej neverjetni medijski ustanovi. V bistvu gre za še enega bizarnih medijskih poizkusov, ki živi zaradi neposrednega strankarskega interesa in sužnjelastniške delovne sile. Gre tudi za katedralo sovražnega govora na Slovenskem, ki pa je odgovorna tudi za nekatere najbolj zabavne trenutke v zgodovini domače televizijske produkcije. Najbolj povedno je dejstvo, da so s tem, ko je televizija postala izjemno blizu slovenski vladi, končno sinhronizirali sliko in ton. Do zdaj so bili nesinhroni tako s politiko kot s tonom, in končno so sinhronizirali oboje.
Ob vsem naštetem pa je naša medijska hiša, na katere valovih poslušate to oddajo, “reison dʹetre” Nove24TV. Hočemo povedati, da če vladajoči uspejo ugasniti nacionalno TV hišo, izgubi temelj svojega obstoja tudi Nova24TV … po analogiji, da ni Batmana, če ni Jokerja.
In na tej televiziji so med vročo bitko med mladomaskarji in staromaskarji nekatere dvomljivce koristnosti nošenja zaščitnih mask poimenovali “šarlatani”. In “nesposobneži” in “škodljivci”, ob tem pa natrosili še celo kopico žaljivih komentarjev na njihove argumente, delo in osebo.
Nič nenavadnega za to televizijo, če ne bi bili med žaljenimi tudi predsednik Svetovne zdravstvene organizacije, bivša predsednica NIJZ in še nekaj uglednih zdravnikov in znanstvenikov.
Čeprav so mediji sodobnega časa že zdavnaj izgubili vsak premislek, ki je do nedavnega gostilniški govor ločil od javno interpretiranega, je do nedavnega kljub vsemu veljalo, da nekaterih ustanov in posameznikov ne gre žaliti. Med njimi je recimo WHO takoj pri vrhu. Če ga napade zakotna televizija, razmišljujoči še nekako razume, ko pa podvomi o tej mednarodni organizaciji tudi sam uradni govorec, pa človek že dvigne obrv.
Poskusimo z analogijo, za katero sicer dvomimo, da jo bodo razumeli na Novi24TV, Kacin pa bi jo na dober dan lahko.
“Ali zaradi žalostnega dejstva, da otroci na planetu še vedno umirajo, dvomimo o plemenitih namenih UNICEFA?”
Potemtakem: “Ali naj dvomimo v plemenite namene in delo Svetovne zdravstvene organizacije samo zato, ker je njen predsednik priporočil ukrep, ki se razlikuje od novoreka nekega lokalnega okolja. Lokalci, ki jim gre zapiranje meja – tako fizičnih kot duhovnih – še kako na roko, pač pozabljajo, da so mednarodne organizacije najmanjši mogoč skupni imenovalec, ki s skrajnimi močmi preprečuje, da se ta žalostni planet ne razleti na prafaktorje.”
In zdaj še k zanimivemu naključju … Čeprav – kot radi učijo na Novi24TV – naključij ni. Do nedavnega šef obravnavane televizije je hkrati tudi notranji minister. Izjemno koristno je, da imajo mediji šefe, urednike in podoben programski nadzor, ki skrbi, da v eter ali tisk ne pride ravno vsaka neslanost, ki si jo kdo izmisli. Ne govorimo o cenzuri, temveč govorimo o nadzoru in prilagajanju vsebine in očitno je, da se Hojs zadnje dneve bolj posveča nadzoru državljanov kot nadzoru televizije. Kar je logično, saj človek ne more početi obojega. Vsaj primerno zavzeto ne. Kot tudi predsednik vlade ne more enako uspešno pisati domoljubnih skladb, kot uspešno vodi vlado …
Ko so se novi vladarji ob prisegi zavezali, da bodo presegli ideološke in zgodovinske delitve ter da ne bodo povzročali novih, saj bodo delovali samo za razcvet Slovenije, seveda niso vedeli, da jih čaka epidemija takšnih razsežnosti. Epidemija, ki se trudi ta razcvet zatreti v kali, zato verjamemo, da vladajočim ni najlažje. A koalicija je odprla nove fronte še prej ko ji je uspelo odpreti tradicionalne slovenske rane. Res se izključujemo in žalimo na ravni nošenja zaščitnih mask – a glede na pomembnost trenutka takšna politika deluje vse prej kot povezovalno. Prvi so to zaznali epidemiologi v NIJZ, zadnji bodo to zaznali v DeSUS-u in SMC. Nikoli pa tega ne bodo zaznali na Novi24TV.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.
Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.
Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.
Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.
Neveljaven email naslov