Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril, teoretiki zarote pa trdijo, da je udaril, ker je želel opozoriti nase
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Najprej in na začetku
Po dolgih osmih letih je Zmago v slovensko visoko politiko spet vpeljal "kurac". Nazadnje je imel moški spolni organ na jeziku neponovljivi Rado Pezdir, ko je svoje ekonomske teorije in njih vegavo življenje podkrepil z "boli me kurac!" A od leta 2012 je bil "kurac" krivično zapostavljen in poslanec Nemec je zadnjič – sicer v angleščini – celo raje uporabil rit, kot da bi uporabil dobri stari kurac. To krivico je oni dan na predstavitvi vsakotedenske publikacije o delovanju UDBE popravil poslanec Zmago Jelinčič …
Moško spolovilo je dodelil slovenskim študentom. Ker "kurčevi študentje" zvenijo v teh čistunskih časih nekoliko seksistično, moramo v imenu poslanca njegovo označitev opremiti s standardnim opozorilom naše hiše.
Opozorilo: "Kurčevi študentje" so zapisani/izrečeni v moški slovnični obliki, vendar je bila žaljivka mišljena za oba spola!
Kakorkoli; da se v študentski organizaciji kalijo prihodnji politiki, dokazuje dejstvo, da več kot omlednega protesta študentska organizacija ni zmogla. "Da je tudi Jelinčič glasoval za zakon, ki je kurčevim študentom razdelil tiste fičnike ..." Bili so malo užaljeni, in to je to. V kakšnih bolj revolucionarnih časih bi študentska mladina poslancu brala levite, da bi potreboval še kaj drugega kot opornico za vrat. Ampak to so že debate, ki niso primerne za nacionalni radio. Kajti spodbujanje k nasilju je kaznivo, kurac pa na srečo za zdaj še ne.
Ampak se bodo študentje in poslanec že zmenili med seboj. Nas zanima nadaljevanje režiranega oz. slučajnega pogovora, kjer so se poslanec, univerzitetni profesor in vrhunski gospodarstveniki pomenkovali na ravni, ki jo legendarni pomenek pred Gajaševo garažo v "Petelinjem zajtrku" intelektualno večkratno presega. Kajti v nadaljevanju te debate je Jelinčič ugotovil zanimivo stvar; ko je analiziral vladne protikoronske ukrepe, je razmišljanje končal z: "Narod je glup." Moramo reči, da je ugotovitev sveža in presenetljiva, še sploh, ker je prišla iz vrst parlamentarne politike. Gre za z veliko močjo dedukcije domišljeno tezo, ki ji posvečamo osrednji del oddaje.
Najprej razmišljujočega vznemiri uporabljeni jezik. Uporaba samostalnika "narod" in pridevnika "glup" namiguje na hrvaško oziroma srbsko jezikovno poreklo. Res sta obe besedi sicer starikavi, a še vedno v slovenski izreki, zato pa toliko bolj pogosti v jezikih južno od Kolpe. Ker pa je Jelinčič znan nacionalist, verjamemo, da je temelj njegovi izreki nekoliko zaprašena slovenščina. Narod je sicer lahko razumljen povsem sodobno, zato pa "glup" že dolgo nadomeščamo z "neumen". Ampak pustimo semantiko Nacionalne stranke ob strani in se posvetimo izjavi sami …
Jelinčičeva misel nas samodejno usmeri na še enega velikega misleca, ki je "narod" razumel kot jedro slovenskega bitja. Jasno, da je med Cankarjem in Jelinčičem kar nekaj razlik, a neverjetno je, kako drugače, predvsem pa lažje je mogoče brati Cankarja, če ga kombiniramo z Jelinčičevo označbo naroda. Hočemo povedati, da je Cankarjeva dramatika z Jelinčičem dobila svež in razumljivejši kontekst. To, kar niso zmogli veliki režiserji preteklosti – gospodje Korun, Jovanovič ali Gombač – je Jelinčiču uspelo "od prve", kot se reče.
Poglejmo, kako se bere Jelinčičev Cankar …
"Narod je glup, zato si bo pisal sodbo sam!"
Ali pa
"Hm, nekaj mora biti zad – za narodovim blagrom! Narod je glup."
In še:
"Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj. Narod je glup!"
Vendar tako obsežne in pomembne teze ne moremo končati z nekaj literarnozgodovinskimi navedbami. Na srečo obstaja preizkus Jelinčičeve teze, ki zdrži tudi matematično ali vsaj statistično presojo.
"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril, teoretiki zarote pa trdijo, da je udaril, ker je želel opozoriti nase
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Najprej in na začetku
Po dolgih osmih letih je Zmago v slovensko visoko politiko spet vpeljal "kurac". Nazadnje je imel moški spolni organ na jeziku neponovljivi Rado Pezdir, ko je svoje ekonomske teorije in njih vegavo življenje podkrepil z "boli me kurac!" A od leta 2012 je bil "kurac" krivično zapostavljen in poslanec Nemec je zadnjič – sicer v angleščini – celo raje uporabil rit, kot da bi uporabil dobri stari kurac. To krivico je oni dan na predstavitvi vsakotedenske publikacije o delovanju UDBE popravil poslanec Zmago Jelinčič …
Moško spolovilo je dodelil slovenskim študentom. Ker "kurčevi študentje" zvenijo v teh čistunskih časih nekoliko seksistično, moramo v imenu poslanca njegovo označitev opremiti s standardnim opozorilom naše hiše.
Opozorilo: "Kurčevi študentje" so zapisani/izrečeni v moški slovnični obliki, vendar je bila žaljivka mišljena za oba spola!
Kakorkoli; da se v študentski organizaciji kalijo prihodnji politiki, dokazuje dejstvo, da več kot omlednega protesta študentska organizacija ni zmogla. "Da je tudi Jelinčič glasoval za zakon, ki je kurčevim študentom razdelil tiste fičnike ..." Bili so malo užaljeni, in to je to. V kakšnih bolj revolucionarnih časih bi študentska mladina poslancu brala levite, da bi potreboval še kaj drugega kot opornico za vrat. Ampak to so že debate, ki niso primerne za nacionalni radio. Kajti spodbujanje k nasilju je kaznivo, kurac pa na srečo za zdaj še ne.
Ampak se bodo študentje in poslanec že zmenili med seboj. Nas zanima nadaljevanje režiranega oz. slučajnega pogovora, kjer so se poslanec, univerzitetni profesor in vrhunski gospodarstveniki pomenkovali na ravni, ki jo legendarni pomenek pred Gajaševo garažo v "Petelinjem zajtrku" intelektualno večkratno presega. Kajti v nadaljevanju te debate je Jelinčič ugotovil zanimivo stvar; ko je analiziral vladne protikoronske ukrepe, je razmišljanje končal z: "Narod je glup." Moramo reči, da je ugotovitev sveža in presenetljiva, še sploh, ker je prišla iz vrst parlamentarne politike. Gre za z veliko močjo dedukcije domišljeno tezo, ki ji posvečamo osrednji del oddaje.
Najprej razmišljujočega vznemiri uporabljeni jezik. Uporaba samostalnika "narod" in pridevnika "glup" namiguje na hrvaško oziroma srbsko jezikovno poreklo. Res sta obe besedi sicer starikavi, a še vedno v slovenski izreki, zato pa toliko bolj pogosti v jezikih južno od Kolpe. Ker pa je Jelinčič znan nacionalist, verjamemo, da je temelj njegovi izreki nekoliko zaprašena slovenščina. Narod je sicer lahko razumljen povsem sodobno, zato pa "glup" že dolgo nadomeščamo z "neumen". Ampak pustimo semantiko Nacionalne stranke ob strani in se posvetimo izjavi sami …
Jelinčičeva misel nas samodejno usmeri na še enega velikega misleca, ki je "narod" razumel kot jedro slovenskega bitja. Jasno, da je med Cankarjem in Jelinčičem kar nekaj razlik, a neverjetno je, kako drugače, predvsem pa lažje je mogoče brati Cankarja, če ga kombiniramo z Jelinčičevo označbo naroda. Hočemo povedati, da je Cankarjeva dramatika z Jelinčičem dobila svež in razumljivejši kontekst. To, kar niso zmogli veliki režiserji preteklosti – gospodje Korun, Jovanovič ali Gombač – je Jelinčiču uspelo "od prve", kot se reče.
Poglejmo, kako se bere Jelinčičev Cankar …
"Narod je glup, zato si bo pisal sodbo sam!"
Ali pa
"Hm, nekaj mora biti zad – za narodovim blagrom! Narod je glup."
In še:
"Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj. Narod je glup!"
Vendar tako obsežne in pomembne teze ne moremo končati z nekaj literarnozgodovinskimi navedbami. Na srečo obstaja preizkus Jelinčičeve teze, ki zdrži tudi matematično ali vsaj statistično presojo.
"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."
Klasična stavka pomeni, da ne delamo. Danes imamo bolj moderne stavke, ki pomenijo, da delamo vsaj malo. Sami bomo to presegli in poskusili s postmoderno obliko stavke, ki nam nalaga, da delamo še bolj kakovostno, kot to počnemo običajno. V primeru ambiciozne oddaje kot je naša, bomo poskusili – nič več in nič manj – kot razkriti probleme naše hiše in odkriti smisel življenja.
Danes pa nekaj o strokovnjakih. Scenosled je takšen, da bomo poskušali prek banalnega priti do bistvenega. Od evrosonga do sestavljanja vlade.
Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?
Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.
Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.
Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.
Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"
Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.
V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.
Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.
V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!
Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.
V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.
Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.
Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.
Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Neveljaven email naslov