Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril, teoretiki zarote pa trdijo, da je udaril, ker je želel opozoriti nase
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Najprej in na začetku
Po dolgih osmih letih je Zmago v slovensko visoko politiko spet vpeljal "kurac". Nazadnje je imel moški spolni organ na jeziku neponovljivi Rado Pezdir, ko je svoje ekonomske teorije in njih vegavo življenje podkrepil z "boli me kurac!" A od leta 2012 je bil "kurac" krivično zapostavljen in poslanec Nemec je zadnjič – sicer v angleščini – celo raje uporabil rit, kot da bi uporabil dobri stari kurac. To krivico je oni dan na predstavitvi vsakotedenske publikacije o delovanju UDBE popravil poslanec Zmago Jelinčič …
Moško spolovilo je dodelil slovenskim študentom. Ker "kurčevi študentje" zvenijo v teh čistunskih časih nekoliko seksistično, moramo v imenu poslanca njegovo označitev opremiti s standardnim opozorilom naše hiše.
Opozorilo: "Kurčevi študentje" so zapisani/izrečeni v moški slovnični obliki, vendar je bila žaljivka mišljena za oba spola!
Kakorkoli; da se v študentski organizaciji kalijo prihodnji politiki, dokazuje dejstvo, da več kot omlednega protesta študentska organizacija ni zmogla. "Da je tudi Jelinčič glasoval za zakon, ki je kurčevim študentom razdelil tiste fičnike ..." Bili so malo užaljeni, in to je to. V kakšnih bolj revolucionarnih časih bi študentska mladina poslancu brala levite, da bi potreboval še kaj drugega kot opornico za vrat. Ampak to so že debate, ki niso primerne za nacionalni radio. Kajti spodbujanje k nasilju je kaznivo, kurac pa na srečo za zdaj še ne.
Ampak se bodo študentje in poslanec že zmenili med seboj. Nas zanima nadaljevanje režiranega oz. slučajnega pogovora, kjer so se poslanec, univerzitetni profesor in vrhunski gospodarstveniki pomenkovali na ravni, ki jo legendarni pomenek pred Gajaševo garažo v "Petelinjem zajtrku" intelektualno večkratno presega. Kajti v nadaljevanju te debate je Jelinčič ugotovil zanimivo stvar; ko je analiziral vladne protikoronske ukrepe, je razmišljanje končal z: "Narod je glup." Moramo reči, da je ugotovitev sveža in presenetljiva, še sploh, ker je prišla iz vrst parlamentarne politike. Gre za z veliko močjo dedukcije domišljeno tezo, ki ji posvečamo osrednji del oddaje.
Najprej razmišljujočega vznemiri uporabljeni jezik. Uporaba samostalnika "narod" in pridevnika "glup" namiguje na hrvaško oziroma srbsko jezikovno poreklo. Res sta obe besedi sicer starikavi, a še vedno v slovenski izreki, zato pa toliko bolj pogosti v jezikih južno od Kolpe. Ker pa je Jelinčič znan nacionalist, verjamemo, da je temelj njegovi izreki nekoliko zaprašena slovenščina. Narod je sicer lahko razumljen povsem sodobno, zato pa "glup" že dolgo nadomeščamo z "neumen". Ampak pustimo semantiko Nacionalne stranke ob strani in se posvetimo izjavi sami …
Jelinčičeva misel nas samodejno usmeri na še enega velikega misleca, ki je "narod" razumel kot jedro slovenskega bitja. Jasno, da je med Cankarjem in Jelinčičem kar nekaj razlik, a neverjetno je, kako drugače, predvsem pa lažje je mogoče brati Cankarja, če ga kombiniramo z Jelinčičevo označbo naroda. Hočemo povedati, da je Cankarjeva dramatika z Jelinčičem dobila svež in razumljivejši kontekst. To, kar niso zmogli veliki režiserji preteklosti – gospodje Korun, Jovanovič ali Gombač – je Jelinčiču uspelo "od prve", kot se reče.
Poglejmo, kako se bere Jelinčičev Cankar …
"Narod je glup, zato si bo pisal sodbo sam!"
Ali pa
"Hm, nekaj mora biti zad – za narodovim blagrom! Narod je glup."
In še:
"Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj. Narod je glup!"
Vendar tako obsežne in pomembne teze ne moremo končati z nekaj literarnozgodovinskimi navedbami. Na srečo obstaja preizkus Jelinčičeve teze, ki zdrži tudi matematično ali vsaj statistično presojo.
"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril, teoretiki zarote pa trdijo, da je udaril, ker je želel opozoriti nase
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
Najprej in na začetku
Po dolgih osmih letih je Zmago v slovensko visoko politiko spet vpeljal "kurac". Nazadnje je imel moški spolni organ na jeziku neponovljivi Rado Pezdir, ko je svoje ekonomske teorije in njih vegavo življenje podkrepil z "boli me kurac!" A od leta 2012 je bil "kurac" krivično zapostavljen in poslanec Nemec je zadnjič – sicer v angleščini – celo raje uporabil rit, kot da bi uporabil dobri stari kurac. To krivico je oni dan na predstavitvi vsakotedenske publikacije o delovanju UDBE popravil poslanec Zmago Jelinčič …
Moško spolovilo je dodelil slovenskim študentom. Ker "kurčevi študentje" zvenijo v teh čistunskih časih nekoliko seksistično, moramo v imenu poslanca njegovo označitev opremiti s standardnim opozorilom naše hiše.
Opozorilo: "Kurčevi študentje" so zapisani/izrečeni v moški slovnični obliki, vendar je bila žaljivka mišljena za oba spola!
Kakorkoli; da se v študentski organizaciji kalijo prihodnji politiki, dokazuje dejstvo, da več kot omlednega protesta študentska organizacija ni zmogla. "Da je tudi Jelinčič glasoval za zakon, ki je kurčevim študentom razdelil tiste fičnike ..." Bili so malo užaljeni, in to je to. V kakšnih bolj revolucionarnih časih bi študentska mladina poslancu brala levite, da bi potreboval še kaj drugega kot opornico za vrat. Ampak to so že debate, ki niso primerne za nacionalni radio. Kajti spodbujanje k nasilju je kaznivo, kurac pa na srečo za zdaj še ne.
Ampak se bodo študentje in poslanec že zmenili med seboj. Nas zanima nadaljevanje režiranega oz. slučajnega pogovora, kjer so se poslanec, univerzitetni profesor in vrhunski gospodarstveniki pomenkovali na ravni, ki jo legendarni pomenek pred Gajaševo garažo v "Petelinjem zajtrku" intelektualno večkratno presega. Kajti v nadaljevanju te debate je Jelinčič ugotovil zanimivo stvar; ko je analiziral vladne protikoronske ukrepe, je razmišljanje končal z: "Narod je glup." Moramo reči, da je ugotovitev sveža in presenetljiva, še sploh, ker je prišla iz vrst parlamentarne politike. Gre za z veliko močjo dedukcije domišljeno tezo, ki ji posvečamo osrednji del oddaje.
Najprej razmišljujočega vznemiri uporabljeni jezik. Uporaba samostalnika "narod" in pridevnika "glup" namiguje na hrvaško oziroma srbsko jezikovno poreklo. Res sta obe besedi sicer starikavi, a še vedno v slovenski izreki, zato pa toliko bolj pogosti v jezikih južno od Kolpe. Ker pa je Jelinčič znan nacionalist, verjamemo, da je temelj njegovi izreki nekoliko zaprašena slovenščina. Narod je sicer lahko razumljen povsem sodobno, zato pa "glup" že dolgo nadomeščamo z "neumen". Ampak pustimo semantiko Nacionalne stranke ob strani in se posvetimo izjavi sami …
Jelinčičeva misel nas samodejno usmeri na še enega velikega misleca, ki je "narod" razumel kot jedro slovenskega bitja. Jasno, da je med Cankarjem in Jelinčičem kar nekaj razlik, a neverjetno je, kako drugače, predvsem pa lažje je mogoče brati Cankarja, če ga kombiniramo z Jelinčičevo označbo naroda. Hočemo povedati, da je Cankarjeva dramatika z Jelinčičem dobila svež in razumljivejši kontekst. To, kar niso zmogli veliki režiserji preteklosti – gospodje Korun, Jovanovič ali Gombač – je Jelinčiču uspelo "od prve", kot se reče.
Poglejmo, kako se bere Jelinčičev Cankar …
"Narod je glup, zato si bo pisal sodbo sam!"
Ali pa
"Hm, nekaj mora biti zad – za narodovim blagrom! Narod je glup."
In še:
"Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj. Narod je glup!"
Vendar tako obsežne in pomembne teze ne moremo končati z nekaj literarnozgodovinskimi navedbami. Na srečo obstaja preizkus Jelinčičeve teze, ki zdrži tudi matematično ali vsaj statistično presojo.
"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.
Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič
Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič
Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.
Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”
Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?
Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.
O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič
Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"
Neveljaven email naslov