Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Komunisti so tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Kot vemo, so komunisti tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti. Priročnik "Kako prepoznati in uloviti komunista" so napisali trije izkušeni borci proti komunistom. Gre za svetovne avtoritete s tega področja in veseli nas, da je ob dveh tujih avtorjih tudi naše gore list. To zanimivo in hudo potrebno delo podpisujejo V. Orban, A. Vučič in J. Janša. Ob številnih recenzentih in natančno navedenih virih se priročnik ponaša tudi z izjemnim in bogatim slikovnim materialom, natisnjen pa je tako v različici s trdimi platnicami kot tudi v žepni izdaji, ki jo lahko uporabljamo med lovom samim.
Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.
Prvo poglavje nosi naslov:
Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.
Takoj ko se komunisti na pomlad vrnejo iz Moskve, začne samica komunista plesti peterokrako gnezdo. Samec je medtem ali na partijskih sestankih ali pa se indoktrinira na bližnji njivi. Samica izleže po navadi tri do štiri jajca, treba pa je vedeti, da imajo komunisti izjemno velika jajca; ena največjih sploh. Samec komunist v gnezdo prinaša črve in manjše sesalce, ob jutrih pa zapoje z značilnim agitpropovskim čivkanjem. Po devetih tednih se v gnezdu, ki je zvezdasto oblikovano, iz velikih komunističnih jajc izležejo komunistični mladiči. Že takoj od začetka so izjemno samostojni, starši pa jih nemudoma indoktrinirajo, kar pomeni, da jim vsako jutro čivkajo, kako so se izlegli iz jajca in da niso del širšega božjega načrta, kot je primer z ostalimi ideologijami, ki se spreletavajo po naših logih in poljih. Mladi komunisti hitro zapustijo gnezdo in se odpravijo delat škodo na polja in v javno življenje ter s kljuvanjem po medijih vznemirjajo širšo družbo. Konec poglavja sklene grafični prikaz komunističnega habitata, kjer avtorji opozarjajo na zanimivo dejstvo, da število komunistov raste v tistih deželah, kjer BDP pada – kar je nasprotno od mišljenja znanega vzgojitelja komunistov K. Marxa.
Drugo poglavje nosi naslov:
Kako uloviti komunista.
Seveda je komunista najlažje uloviti tako, da mu nasuješ soli na rep. Komunist ima namreč enako kot laž kratke noge. Čeprav se mnogi strinjajo, da gre s soljo na repu za najčistejši in tudi najbolj etični način lova na komuniste, danes večina lovcev lovi komuniste s šibrovko. Sol na repu pa še vedno velja za viteški način lova in ni naključje, da so trije avtorji priročnika, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, člani elitnega kluba borcev proti komunistom s soljo na repu.
Kot rečeno, pa je za začetnika najbolje, da komunista poskusi uloviti s šibrovko. Lov na komuniste je namreč eden, ne pa edini način boja proti komunistom. Je pa najbolj priljubljen. Komunisti se najraje zbirajo ali ob jezercih, ali pa v kavarnah in bifejih. Če lovec postavi prežo v bližini takšne vode, bo komunista slej kot prej uplenil in komunistovo rogovje bo lep okras nad kaminom, ali v lovski sobi … Ker je komunist redka trofeja, se je med borci in lovci uveljavil običaj, po katerem uplenjenemu komunistu v gobček zvijejo stran komunističnega manifesta in mu s tem naklonijo zadnji pozdrav. Ker je populacija komunistov na Slovenskem izredno mobilna, niti ne vemo natančno, koliko jih je. Zavod za gozdove sicer razpolaga s približno oceno in tudi z zaščitnimi mrežami, ki jih deli prizadetemu prebivalstvu. Le mreža pod električno napetostjo do neke mere ščiti pred komunisti, je pa že zdaj jasno, da bo treba za to invazivno in tujerodno vrsto najti "dokončno rešitev", če bomo hoteli na Slovenskem imeti mir pred njimi.
Kaj s komunistom početi …
Pohvalno so največji borci in s tem tudi lovci na komuniste v vsej Evropi, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, na koncu priročnika zbrali nekaj zanimivih dejstev, predvsem pa receptov, ki so jih poznali naši predniki. Čeprav je meso komunista temno in tudi žilavo, je lahko komunist ob primerni pripravi zelo okusen in hranljiv obrok. Nekateri ga pustijo viseti v shrambi, vse več gospodinj pa jih daje ali v mokro kvašo, ali pa celo v "sous vide"! Komuniste lahko pripravljamo kot ostale ideologije, a z nekaj previdnosti. Znano je, da gre nacizem najlepše z zeljem, komunisti pa se zdijo bolj primerni kot samostojna jed. A. Vučić je v priročniku prispeval recept iz svojega rojstnega mesta, kjer so komuniste postregli s toplim kruhom in pečeno papriko. V. Orban pa opisuje, kako jih je njegova mama delala na gulaš …
J. Janša pa po drugi strani racionalno twitta o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.
Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Komunisti so tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Kot vemo, so komunisti tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti. Priročnik "Kako prepoznati in uloviti komunista" so napisali trije izkušeni borci proti komunistom. Gre za svetovne avtoritete s tega področja in veseli nas, da je ob dveh tujih avtorjih tudi naše gore list. To zanimivo in hudo potrebno delo podpisujejo V. Orban, A. Vučič in J. Janša. Ob številnih recenzentih in natančno navedenih virih se priročnik ponaša tudi z izjemnim in bogatim slikovnim materialom, natisnjen pa je tako v različici s trdimi platnicami kot tudi v žepni izdaji, ki jo lahko uporabljamo med lovom samim.
Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.
Prvo poglavje nosi naslov:
Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.
Takoj ko se komunisti na pomlad vrnejo iz Moskve, začne samica komunista plesti peterokrako gnezdo. Samec je medtem ali na partijskih sestankih ali pa se indoktrinira na bližnji njivi. Samica izleže po navadi tri do štiri jajca, treba pa je vedeti, da imajo komunisti izjemno velika jajca; ena največjih sploh. Samec komunist v gnezdo prinaša črve in manjše sesalce, ob jutrih pa zapoje z značilnim agitpropovskim čivkanjem. Po devetih tednih se v gnezdu, ki je zvezdasto oblikovano, iz velikih komunističnih jajc izležejo komunistični mladiči. Že takoj od začetka so izjemno samostojni, starši pa jih nemudoma indoktrinirajo, kar pomeni, da jim vsako jutro čivkajo, kako so se izlegli iz jajca in da niso del širšega božjega načrta, kot je primer z ostalimi ideologijami, ki se spreletavajo po naših logih in poljih. Mladi komunisti hitro zapustijo gnezdo in se odpravijo delat škodo na polja in v javno življenje ter s kljuvanjem po medijih vznemirjajo širšo družbo. Konec poglavja sklene grafični prikaz komunističnega habitata, kjer avtorji opozarjajo na zanimivo dejstvo, da število komunistov raste v tistih deželah, kjer BDP pada – kar je nasprotno od mišljenja znanega vzgojitelja komunistov K. Marxa.
Drugo poglavje nosi naslov:
Kako uloviti komunista.
Seveda je komunista najlažje uloviti tako, da mu nasuješ soli na rep. Komunist ima namreč enako kot laž kratke noge. Čeprav se mnogi strinjajo, da gre s soljo na repu za najčistejši in tudi najbolj etični način lova na komuniste, danes večina lovcev lovi komuniste s šibrovko. Sol na repu pa še vedno velja za viteški način lova in ni naključje, da so trije avtorji priročnika, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, člani elitnega kluba borcev proti komunistom s soljo na repu.
Kot rečeno, pa je za začetnika najbolje, da komunista poskusi uloviti s šibrovko. Lov na komuniste je namreč eden, ne pa edini način boja proti komunistom. Je pa najbolj priljubljen. Komunisti se najraje zbirajo ali ob jezercih, ali pa v kavarnah in bifejih. Če lovec postavi prežo v bližini takšne vode, bo komunista slej kot prej uplenil in komunistovo rogovje bo lep okras nad kaminom, ali v lovski sobi … Ker je komunist redka trofeja, se je med borci in lovci uveljavil običaj, po katerem uplenjenemu komunistu v gobček zvijejo stran komunističnega manifesta in mu s tem naklonijo zadnji pozdrav. Ker je populacija komunistov na Slovenskem izredno mobilna, niti ne vemo natančno, koliko jih je. Zavod za gozdove sicer razpolaga s približno oceno in tudi z zaščitnimi mrežami, ki jih deli prizadetemu prebivalstvu. Le mreža pod električno napetostjo do neke mere ščiti pred komunisti, je pa že zdaj jasno, da bo treba za to invazivno in tujerodno vrsto najti "dokončno rešitev", če bomo hoteli na Slovenskem imeti mir pred njimi.
Kaj s komunistom početi …
Pohvalno so največji borci in s tem tudi lovci na komuniste v vsej Evropi, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, na koncu priročnika zbrali nekaj zanimivih dejstev, predvsem pa receptov, ki so jih poznali naši predniki. Čeprav je meso komunista temno in tudi žilavo, je lahko komunist ob primerni pripravi zelo okusen in hranljiv obrok. Nekateri ga pustijo viseti v shrambi, vse več gospodinj pa jih daje ali v mokro kvašo, ali pa celo v "sous vide"! Komuniste lahko pripravljamo kot ostale ideologije, a z nekaj previdnosti. Znano je, da gre nacizem najlepše z zeljem, komunisti pa se zdijo bolj primerni kot samostojna jed. A. Vučić je v priročniku prispeval recept iz svojega rojstnega mesta, kjer so komuniste postregli s toplim kruhom in pečeno papriko. V. Orban pa opisuje, kako jih je njegova mama delala na gulaš …
J. Janša pa po drugi strani racionalno twitta o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.
Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Neveljaven email naslov