Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Komunisti so tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Kot vemo, so komunisti tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti. Priročnik "Kako prepoznati in uloviti komunista" so napisali trije izkušeni borci proti komunistom. Gre za svetovne avtoritete s tega področja in veseli nas, da je ob dveh tujih avtorjih tudi naše gore list. To zanimivo in hudo potrebno delo podpisujejo V. Orban, A. Vučič in J. Janša. Ob številnih recenzentih in natančno navedenih virih se priročnik ponaša tudi z izjemnim in bogatim slikovnim materialom, natisnjen pa je tako v različici s trdimi platnicami kot tudi v žepni izdaji, ki jo lahko uporabljamo med lovom samim.
Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.
Prvo poglavje nosi naslov:
Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.
Takoj ko se komunisti na pomlad vrnejo iz Moskve, začne samica komunista plesti peterokrako gnezdo. Samec je medtem ali na partijskih sestankih ali pa se indoktrinira na bližnji njivi. Samica izleže po navadi tri do štiri jajca, treba pa je vedeti, da imajo komunisti izjemno velika jajca; ena največjih sploh. Samec komunist v gnezdo prinaša črve in manjše sesalce, ob jutrih pa zapoje z značilnim agitpropovskim čivkanjem. Po devetih tednih se v gnezdu, ki je zvezdasto oblikovano, iz velikih komunističnih jajc izležejo komunistični mladiči. Že takoj od začetka so izjemno samostojni, starši pa jih nemudoma indoktrinirajo, kar pomeni, da jim vsako jutro čivkajo, kako so se izlegli iz jajca in da niso del širšega božjega načrta, kot je primer z ostalimi ideologijami, ki se spreletavajo po naših logih in poljih. Mladi komunisti hitro zapustijo gnezdo in se odpravijo delat škodo na polja in v javno življenje ter s kljuvanjem po medijih vznemirjajo širšo družbo. Konec poglavja sklene grafični prikaz komunističnega habitata, kjer avtorji opozarjajo na zanimivo dejstvo, da število komunistov raste v tistih deželah, kjer BDP pada – kar je nasprotno od mišljenja znanega vzgojitelja komunistov K. Marxa.
Drugo poglavje nosi naslov:
Kako uloviti komunista.
Seveda je komunista najlažje uloviti tako, da mu nasuješ soli na rep. Komunist ima namreč enako kot laž kratke noge. Čeprav se mnogi strinjajo, da gre s soljo na repu za najčistejši in tudi najbolj etični način lova na komuniste, danes večina lovcev lovi komuniste s šibrovko. Sol na repu pa še vedno velja za viteški način lova in ni naključje, da so trije avtorji priročnika, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, člani elitnega kluba borcev proti komunistom s soljo na repu.
Kot rečeno, pa je za začetnika najbolje, da komunista poskusi uloviti s šibrovko. Lov na komuniste je namreč eden, ne pa edini način boja proti komunistom. Je pa najbolj priljubljen. Komunisti se najraje zbirajo ali ob jezercih, ali pa v kavarnah in bifejih. Če lovec postavi prežo v bližini takšne vode, bo komunista slej kot prej uplenil in komunistovo rogovje bo lep okras nad kaminom, ali v lovski sobi … Ker je komunist redka trofeja, se je med borci in lovci uveljavil običaj, po katerem uplenjenemu komunistu v gobček zvijejo stran komunističnega manifesta in mu s tem naklonijo zadnji pozdrav. Ker je populacija komunistov na Slovenskem izredno mobilna, niti ne vemo natančno, koliko jih je. Zavod za gozdove sicer razpolaga s približno oceno in tudi z zaščitnimi mrežami, ki jih deli prizadetemu prebivalstvu. Le mreža pod električno napetostjo do neke mere ščiti pred komunisti, je pa že zdaj jasno, da bo treba za to invazivno in tujerodno vrsto najti "dokončno rešitev", če bomo hoteli na Slovenskem imeti mir pred njimi.
Kaj s komunistom početi …
Pohvalno so največji borci in s tem tudi lovci na komuniste v vsej Evropi, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, na koncu priročnika zbrali nekaj zanimivih dejstev, predvsem pa receptov, ki so jih poznali naši predniki. Čeprav je meso komunista temno in tudi žilavo, je lahko komunist ob primerni pripravi zelo okusen in hranljiv obrok. Nekateri ga pustijo viseti v shrambi, vse več gospodinj pa jih daje ali v mokro kvašo, ali pa celo v "sous vide"! Komuniste lahko pripravljamo kot ostale ideologije, a z nekaj previdnosti. Znano je, da gre nacizem najlepše z zeljem, komunisti pa se zdijo bolj primerni kot samostojna jed. A. Vučić je v priročniku prispeval recept iz svojega rojstnega mesta, kjer so komuniste postregli s toplim kruhom in pečeno papriko. V. Orban pa opisuje, kako jih je njegova mama delala na gulaš …
J. Janša pa po drugi strani racionalno twitta o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.
Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Komunisti so tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Kot vemo, so komunisti tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti. Priročnik "Kako prepoznati in uloviti komunista" so napisali trije izkušeni borci proti komunistom. Gre za svetovne avtoritete s tega področja in veseli nas, da je ob dveh tujih avtorjih tudi naše gore list. To zanimivo in hudo potrebno delo podpisujejo V. Orban, A. Vučič in J. Janša. Ob številnih recenzentih in natančno navedenih virih se priročnik ponaša tudi z izjemnim in bogatim slikovnim materialom, natisnjen pa je tako v različici s trdimi platnicami kot tudi v žepni izdaji, ki jo lahko uporabljamo med lovom samim.
Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.
Prvo poglavje nosi naslov:
Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.
Takoj ko se komunisti na pomlad vrnejo iz Moskve, začne samica komunista plesti peterokrako gnezdo. Samec je medtem ali na partijskih sestankih ali pa se indoktrinira na bližnji njivi. Samica izleže po navadi tri do štiri jajca, treba pa je vedeti, da imajo komunisti izjemno velika jajca; ena največjih sploh. Samec komunist v gnezdo prinaša črve in manjše sesalce, ob jutrih pa zapoje z značilnim agitpropovskim čivkanjem. Po devetih tednih se v gnezdu, ki je zvezdasto oblikovano, iz velikih komunističnih jajc izležejo komunistični mladiči. Že takoj od začetka so izjemno samostojni, starši pa jih nemudoma indoktrinirajo, kar pomeni, da jim vsako jutro čivkajo, kako so se izlegli iz jajca in da niso del širšega božjega načrta, kot je primer z ostalimi ideologijami, ki se spreletavajo po naših logih in poljih. Mladi komunisti hitro zapustijo gnezdo in se odpravijo delat škodo na polja in v javno življenje ter s kljuvanjem po medijih vznemirjajo širšo družbo. Konec poglavja sklene grafični prikaz komunističnega habitata, kjer avtorji opozarjajo na zanimivo dejstvo, da število komunistov raste v tistih deželah, kjer BDP pada – kar je nasprotno od mišljenja znanega vzgojitelja komunistov K. Marxa.
Drugo poglavje nosi naslov:
Kako uloviti komunista.
Seveda je komunista najlažje uloviti tako, da mu nasuješ soli na rep. Komunist ima namreč enako kot laž kratke noge. Čeprav se mnogi strinjajo, da gre s soljo na repu za najčistejši in tudi najbolj etični način lova na komuniste, danes večina lovcev lovi komuniste s šibrovko. Sol na repu pa še vedno velja za viteški način lova in ni naključje, da so trije avtorji priročnika, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, člani elitnega kluba borcev proti komunistom s soljo na repu.
Kot rečeno, pa je za začetnika najbolje, da komunista poskusi uloviti s šibrovko. Lov na komuniste je namreč eden, ne pa edini način boja proti komunistom. Je pa najbolj priljubljen. Komunisti se najraje zbirajo ali ob jezercih, ali pa v kavarnah in bifejih. Če lovec postavi prežo v bližini takšne vode, bo komunista slej kot prej uplenil in komunistovo rogovje bo lep okras nad kaminom, ali v lovski sobi … Ker je komunist redka trofeja, se je med borci in lovci uveljavil običaj, po katerem uplenjenemu komunistu v gobček zvijejo stran komunističnega manifesta in mu s tem naklonijo zadnji pozdrav. Ker je populacija komunistov na Slovenskem izredno mobilna, niti ne vemo natančno, koliko jih je. Zavod za gozdove sicer razpolaga s približno oceno in tudi z zaščitnimi mrežami, ki jih deli prizadetemu prebivalstvu. Le mreža pod električno napetostjo do neke mere ščiti pred komunisti, je pa že zdaj jasno, da bo treba za to invazivno in tujerodno vrsto najti "dokončno rešitev", če bomo hoteli na Slovenskem imeti mir pred njimi.
Kaj s komunistom početi …
Pohvalno so največji borci in s tem tudi lovci na komuniste v vsej Evropi, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, na koncu priročnika zbrali nekaj zanimivih dejstev, predvsem pa receptov, ki so jih poznali naši predniki. Čeprav je meso komunista temno in tudi žilavo, je lahko komunist ob primerni pripravi zelo okusen in hranljiv obrok. Nekateri ga pustijo viseti v shrambi, vse več gospodinj pa jih daje ali v mokro kvašo, ali pa celo v "sous vide"! Komuniste lahko pripravljamo kot ostale ideologije, a z nekaj previdnosti. Znano je, da gre nacizem najlepše z zeljem, komunisti pa se zdijo bolj primerni kot samostojna jed. A. Vučić je v priročniku prispeval recept iz svojega rojstnega mesta, kjer so komuniste postregli s toplim kruhom in pečeno papriko. V. Orban pa opisuje, kako jih je njegova mama delala na gulaš …
J. Janša pa po drugi strani racionalno twitta o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.
Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
Neveljaven email naslov