Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.
Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.
In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.
Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …
Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.
Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.
Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.
Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.
Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.
In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.
Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …
Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.
Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.
Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.
Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.
Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.
Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.
Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.
Ob zadnjem razburjenju, ki ga je povzročil domotožni predsednik republike, še nekaj hitrih, površnih in brez dvoma napačnih ugotovitev z naše strani.
Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.
Novinarji smo imeli te dni lep festival, delno sicer imenovan tujejezično, a v slovenskem delu njegovo ime sporoča: »Naprej!« Na njem se novinarji v glavnem pogovarjajo o tem, zakaj gredo mediji nazaj.
Ko smo dobili z ustavo zagotovljeno pravico do pitne vode, pitna voda ni dobila nič.
Naša skromna in od vseh prezrta oddaja danes delno užaljeno ugotavlja, kako je Trumpovo zmago pričakovala in napovedovala, sploh pa je pred nekaj meseci že poudarila potrebo po vključitvi Melanije v slovensko politično življenje.
Čeprav je od dogodka minilo že nekaj dni, so šele zadnja spoznanja potrdila, da si zaplet na ljubljanskem maratonu zasluži tudi pozornost teorije.
Če se hočemo počutiti vsaj malo praznično, moramo ugotoviti, da manjkajo bistvene stvari, ki na Slovenskem praznik naredijo prazničen. Ni prostega dneva, ni piknikov in trgovine so odprte. Edino, kar se nam zna zgoditi, bo kakšen nagovor in obvezna televizijska proslava.
Drugi tir, tretja razvojna os ... Takoj, ko slovenski infrastrukturni projekt dobi števnik, je praktično propadel.
Tedenska glosa Marka Radmiloviča, tokrat o nenavadno visoki priljubljenosti premierja Mira Cerarja.
Preživimo nekaj naslednjih minut v družbi trenutno najbolj popularnih kletvic. Še opozorilo: Katerokoli kletvico boste v tem programu slišali, ne bo prvič izrečena na valovih nacionalnega radia. Ker gre za reprize, jih tako lahko razumemo kot interpretacije izključno v izobraževalne in informativne namene.
Neveljaven email naslov