Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Končno smiselno poimenovanje pokrajin

21.07.2020

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.

Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. 

Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.

Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.

In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik  komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.

Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …

Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.

Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.

 Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.

Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo. 


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Končno smiselno poimenovanje pokrajin

21.07.2020

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.

Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. 

Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.

Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.

In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik  komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.

Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …

Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.

Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.

 Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.

Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo. 


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


07.11.2017

Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano


31.10.2017

Čez vodo skače, kjer je most

V današnji glosi o mladosti, mladini in mladih.


24.10.2017

Prekletstvo lepe nedelje

Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.


17.10.2017

2030

Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.


10.10.2017

Maslo in topovi

Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.


03.10.2017

Andrej in Miro pred cesarico

Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?


26.09.2017

Druga priložnost drugega tira

Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.


19.09.2017

... ni Sloven´c, hej, hej, hej!

Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".


12.09.2017

Žan in kulturni boj

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.


Stran 16 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov