Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.
Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.
In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.
Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …
Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.
Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.
Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.
Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.
Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.
In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.
Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …
Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.
Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.
Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.
Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.
Pred nekaj tedni je država osrečila vso mladež in večino starejših z uvedbo digitalnega bona. Ker očitno postajamo družba bonov, smo tudi to sprejeli z odprtimi rokami. Digitalni boni pomenijo, da si bodo lahko mladi in starejši od 55 let nakupili računalniške opreme in digitalno zadihali s polnimi pljuči … Ampak obstaja manjša razlika, za katero bomo v današnji oddaji dokazali, da je ne le rahlo diskriminatorna, temveč tudi zgodovinsko netočna. Digitalni boni imajo manjši kaveljc. Medtem ko se lahko učenci višjih letnikov osnovnih šol, srednješolci in študentje s 150 evri napasejo računalniške opreme do sitega, morajo starejši od 55 let najprej v tečaj.
V iskreni želji pomagati sedanji vladajoči strukturi pri obrzdanju inflacije, pomanjkanju goriva in vse višjih cen energentov, je ekonomska sekcija pri naši skromni oddaji v nekaj zaporednih team buildingih sestavila skupino ukrepov, ki bi lahko delovali pri stabilizaciji razmer. Imenovali so jih: "Program ekonomske stabilizacije!" Najprej jih bomo našteli, nato bomo posamezne ukrepe še komentirali.
Danes pa ob vseh razburjenjih, ki nam jih prinaša začetek poletja, k vedno priljubljenim rušilnim temam. Pred nekaj dnevi nas je namreč dosegla drobna novica, da je slovenska obveščevalna agencija, SOVA imenovana, naročila visokim nameščencem odhajajoče vlade, naj uničijo svoje prenosnike in mobilne telefone. Oziroma da bodo to na strokoven način za njih storili strokovnjaki SOVE. Menda je to potrebno, da se ne bodo Edwardi Snowdni tega sveta pasli na zaupnih podatkih slovenske vlade.
Te dni sta se sestala slovenska zunanja ministrica in avstrijski zunanji minister. Malo sta poklepetala in med običajnimi frazami je nova slovenska zunanja ministrica rutinsko protestirala zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Ta obstaja zdaj že dobrih sedem let in nič ne kaže, da bodo evropske notranje meje, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo, v bližnji prihodnosti padle. Ob najrazličnejših komentarjih, ki jih stanje na slovensko-avstrijski meji vsakodnevno sproža, naj vas spomnimo, da je dobro ob meji živeti, če hočeš stanje ob meji komentirati; tako da ima v tem primeru naša skromna oddaja primerjalno prednost.
Ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja si dovolimo zapisati nekaj misli. Kot bomo pokazali, je ta spomin naše vesti, ali pa vest našega spomina, slovenskemu ljudstvu ob smrti še zadnjič nastavil ogledalo. Kar se zdi primerno glede na njegovo življenje. Čemu pa je za to izbral prav našo skromno oddajo, ostaja manj jasno.
Klasična stavka pomeni, da ne delamo. Danes imamo bolj moderne stavke, ki pomenijo, da delamo vsaj malo. Sami bomo to presegli in poskusili s postmoderno obliko stavke, ki nam nalaga, da delamo še bolj kakovostno, kot to počnemo običajno. V primeru ambiciozne oddaje kot je naša, bomo poskusili – nič več in nič manj – kot razkriti probleme naše hiše in odkriti smisel življenja.
Danes pa nekaj o strokovnjakih. Scenosled je takšen, da bomo poskušali prek banalnega priti do bistvenega. Od evrosonga do sestavljanja vlade.
Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?
Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.
Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.
Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.
Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"
Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.
V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.
Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.
V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!
Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.
V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.
Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.
Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.
Neveljaven email naslov