Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.
Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.
In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.
Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …
Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.
Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.
Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.
Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.
Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.
Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.
In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? "I, pri imenih seveda …!" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.
Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, "pr' moj' veri" dovolil, da ga vtaknejo v "kranjsko pokrajino"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …
Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.
Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.
Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer "A" za sever; "B" za jug, "C" za vzhod in "D" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: "Pokrajina 9A". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.
Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo "kmet iz B2 na B3" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa "kralj iz B3 na B2" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.
Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Neveljaven email naslov