Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Opozarjamo na neprimerne vsebine, ki prežijo na otroke in še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot takšne niso razumljene kot neprimerne za naše otroke
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Poglejmo torej; nasilje, slab jezik, pornografija. Vse te vsebine so le klik stran in tako starši kot ustanove in specializirane organizacije se vsak dan trudimo, da otrok ne pride v stik s temi, zanj potencialno pogubnimi vsebinami. Seznam je dolg in zavržen, a žal ne popoln. Tako danes predlagamo, da damo na seznam za otroke neprimernih vsebin tudi vse prenose, ali posnetke ali poročila, ki prihajajo na splet, ali televizijske programe iz slovenskega parlamenta. Nedavni prepir med poslancem in predsednikom vlade je prepričal še zadnje skeptike, da je treba za dobro otrok prenose iz parlamenta v prihodnje opremiti z naslednjim zapisom
Pozor; predvajana programska vsebina je neprimerna za otroke, mlajše od osemnajst let, zato predlagamo ogled v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Opozorilo bi se moralo na tretjem parlamentarnem programu s petnajstminutnimi presledki vrteti pred sejami delovnih teles, med rednim zasedanjem državnega zbora pa bi morali interval skrajšati na deset minut. Le na ta način bi otroke in mladostnike zaščitili pred neprimernimi prizori, ki jih je moč videti v parlamentu.
In še pojasnilo ukrepa.
Po Sloveniji kroži stereotip, da so poslanci odraz nas samih. Da so miniaturna Slovenija, ki vse svoje napake, frustracije, cinizem, moralno izprijenost, pritlehnost in provincialnost združi v parlamentu. Se pravi, da so poslanci le ekstrahirano slovenstvo in da je parlament ogledalo nas samih. V skupini, ki predlaga uvedbo opozorila pred parlamentarnimi vsebinami, se s tem ne strinjamo. Prvič; tudi če Slovenci smo takšni, kot se rišemo v parlamentu, je treba na neki točki to patologijo prekiniti; kar je mogoče le tako, da otrokom preprečimo prevzemanje zavržnega vzorca obnašanja. Otrokom moramo odtegniti vzornike in tako prekiniti vzorec obnašanja, čemur pravijo v razvojni psihologiji "Trnuljčičin fenomen".
Drugič; po demokratični teoriji bi morali biti predstavniki ljudstva najboljše, kar to ljudstvo premore … Po našem svetem prepričanju pa poslanci niso niti povprečje tega naroda, temveč so njegovo podpovprečje. Nikjer v prostolebdeči javnosti ni toliko žalitev, cinizma, laži, sprenevedanja, manipulacij in temnih duš, kot jih je v parlamentu. Da so to zapakirali v »politiko, kot umetnost možnega«, je samo izraz njihove nemoči …
V parlamentu smo obsojeni na popačen govor, ki ga nekateri napačno imenujejo "narečje", na sveto preproščino, antiintelektualizem, neduhovitost in namerno ustvarjanje izrednih situacij. Zaradi vseh naštetih razlogov se zavzemamo za opozorilo pred vsakim poročilom iz parlamenta, ki bo staršem omogočilo, da svoje otroke primerno zaščitijo.
Ampak če že razmišljamo na to temo, si dovolimo še korak dlje. Čemu zaščititi le otroke? V skupini menimo, da so v nevarnosti tudi starejši ljudje, ki so bili ali vzgojeni ali šolani v drugačnem moralnem okolju in so enostavno nepripravljeni na to, da so jim popačene vrednote podajane na legitimen način. Ker se sliši zapleteno, bomo pojasnili na primeru …
Zadnjič je obrambni minister bojevito vzkliknil, da se bo morala javnost že enkrat navaditi, da so tudi kristjani del družbe. S tem je poudaril, da je kristjan in s tem je zaščitil drugega kristjana in kolega ministra, ki ga obtožujejo korupcije. Zdaj: moralno nedolžen človek zaploska takemu pogumu, mi pa smo mnenja, da bi morala biti pod Toninovo izjavo v vseh medijih pasica z naslednjim opozorilom:
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Čemu opozorilo? Na prvi pogled je izjava moralno neoporečna – celo pravičniška. Tonin se bori za javno besedo in družbeno vlogo kristjanov, ki po njegovo bivajo na obrobju, kot so bivali v času Petrove Cerkve. Ampak gre za manipulacijo, zaradi katere je potrebno pod izjavo gornje opozorilo. Matej Tonin je kristjan in hkrati je tudi obrambni minister. Minister tisočih, ki s prstom na sprožilcu čakajo, kdaj in kje bodo koga poslali k stvarniku. In temu istemu Toninu-kristjanu njegov osnovni moralni zakonik zapoveduje "ne ubijaj" kot eno temeljnih vrednot. In ta kristjan Tonin je s svojim pravičniškim twittom branil drugega kristjana Cigler Kralja, ki je kanaliziral eno malenkost za frende in družino, ob tem pa pozabil na kakšno od ključnih božjih zapovedi.
Zaradi takšnega moralnega zvitorepstva, ki ga je nekoliko težje izslediti, naša skupina predlaga opozorilo, ki naj kot pasica teče med parlamentarnimi vsebinami tudi v zaščito odraslih, ki so bili ali vzgojeni ali pa so jim blizu drugačna moralna načela od tistih, ki jih je ponotranjila slovenska politika.
Naša skupina ima na zalogi še nekaj predlogov, kje in kako bi morala biti v javnosti predstavljena opozorila pred pogubnim vplivom parlamentarne politike na zdravje državljanov.
Ob avtocestah bi morali biti veliki plakati, na katerih bi pisalo:
Minister za zdravje opozarja: čezmerno uživanje slovenske parlamentarne politike lahko škoduje zdravju in lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
A dokler je zdravstveni minister vzrok in poledica v isti osebi, takšni plakati ne bi imeli večjega smisla.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Opozarjamo na neprimerne vsebine, ki prežijo na otroke in še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot takšne niso razumljene kot neprimerne za naše otroke
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Poglejmo torej; nasilje, slab jezik, pornografija. Vse te vsebine so le klik stran in tako starši kot ustanove in specializirane organizacije se vsak dan trudimo, da otrok ne pride v stik s temi, zanj potencialno pogubnimi vsebinami. Seznam je dolg in zavržen, a žal ne popoln. Tako danes predlagamo, da damo na seznam za otroke neprimernih vsebin tudi vse prenose, ali posnetke ali poročila, ki prihajajo na splet, ali televizijske programe iz slovenskega parlamenta. Nedavni prepir med poslancem in predsednikom vlade je prepričal še zadnje skeptike, da je treba za dobro otrok prenose iz parlamenta v prihodnje opremiti z naslednjim zapisom
Pozor; predvajana programska vsebina je neprimerna za otroke, mlajše od osemnajst let, zato predlagamo ogled v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Opozorilo bi se moralo na tretjem parlamentarnem programu s petnajstminutnimi presledki vrteti pred sejami delovnih teles, med rednim zasedanjem državnega zbora pa bi morali interval skrajšati na deset minut. Le na ta način bi otroke in mladostnike zaščitili pred neprimernimi prizori, ki jih je moč videti v parlamentu.
In še pojasnilo ukrepa.
Po Sloveniji kroži stereotip, da so poslanci odraz nas samih. Da so miniaturna Slovenija, ki vse svoje napake, frustracije, cinizem, moralno izprijenost, pritlehnost in provincialnost združi v parlamentu. Se pravi, da so poslanci le ekstrahirano slovenstvo in da je parlament ogledalo nas samih. V skupini, ki predlaga uvedbo opozorila pred parlamentarnimi vsebinami, se s tem ne strinjamo. Prvič; tudi če Slovenci smo takšni, kot se rišemo v parlamentu, je treba na neki točki to patologijo prekiniti; kar je mogoče le tako, da otrokom preprečimo prevzemanje zavržnega vzorca obnašanja. Otrokom moramo odtegniti vzornike in tako prekiniti vzorec obnašanja, čemur pravijo v razvojni psihologiji "Trnuljčičin fenomen".
Drugič; po demokratični teoriji bi morali biti predstavniki ljudstva najboljše, kar to ljudstvo premore … Po našem svetem prepričanju pa poslanci niso niti povprečje tega naroda, temveč so njegovo podpovprečje. Nikjer v prostolebdeči javnosti ni toliko žalitev, cinizma, laži, sprenevedanja, manipulacij in temnih duš, kot jih je v parlamentu. Da so to zapakirali v »politiko, kot umetnost možnega«, je samo izraz njihove nemoči …
V parlamentu smo obsojeni na popačen govor, ki ga nekateri napačno imenujejo "narečje", na sveto preproščino, antiintelektualizem, neduhovitost in namerno ustvarjanje izrednih situacij. Zaradi vseh naštetih razlogov se zavzemamo za opozorilo pred vsakim poročilom iz parlamenta, ki bo staršem omogočilo, da svoje otroke primerno zaščitijo.
Ampak če že razmišljamo na to temo, si dovolimo še korak dlje. Čemu zaščititi le otroke? V skupini menimo, da so v nevarnosti tudi starejši ljudje, ki so bili ali vzgojeni ali šolani v drugačnem moralnem okolju in so enostavno nepripravljeni na to, da so jim popačene vrednote podajane na legitimen način. Ker se sliši zapleteno, bomo pojasnili na primeru …
Zadnjič je obrambni minister bojevito vzkliknil, da se bo morala javnost že enkrat navaditi, da so tudi kristjani del družbe. S tem je poudaril, da je kristjan in s tem je zaščitil drugega kristjana in kolega ministra, ki ga obtožujejo korupcije. Zdaj: moralno nedolžen človek zaploska takemu pogumu, mi pa smo mnenja, da bi morala biti pod Toninovo izjavo v vseh medijih pasica z naslednjim opozorilom:
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Čemu opozorilo? Na prvi pogled je izjava moralno neoporečna – celo pravičniška. Tonin se bori za javno besedo in družbeno vlogo kristjanov, ki po njegovo bivajo na obrobju, kot so bivali v času Petrove Cerkve. Ampak gre za manipulacijo, zaradi katere je potrebno pod izjavo gornje opozorilo. Matej Tonin je kristjan in hkrati je tudi obrambni minister. Minister tisočih, ki s prstom na sprožilcu čakajo, kdaj in kje bodo koga poslali k stvarniku. In temu istemu Toninu-kristjanu njegov osnovni moralni zakonik zapoveduje "ne ubijaj" kot eno temeljnih vrednot. In ta kristjan Tonin je s svojim pravičniškim twittom branil drugega kristjana Cigler Kralja, ki je kanaliziral eno malenkost za frende in družino, ob tem pa pozabil na kakšno od ključnih božjih zapovedi.
Zaradi takšnega moralnega zvitorepstva, ki ga je nekoliko težje izslediti, naša skupina predlaga opozorilo, ki naj kot pasica teče med parlamentarnimi vsebinami tudi v zaščito odraslih, ki so bili ali vzgojeni ali pa so jim blizu drugačna moralna načela od tistih, ki jih je ponotranjila slovenska politika.
Naša skupina ima na zalogi še nekaj predlogov, kje in kako bi morala biti v javnosti predstavljena opozorila pred pogubnim vplivom parlamentarne politike na zdravje državljanov.
Ob avtocestah bi morali biti veliki plakati, na katerih bi pisalo:
Minister za zdravje opozarja: čezmerno uživanje slovenske parlamentarne politike lahko škoduje zdravju in lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
A dokler je zdravstveni minister vzrok in poledica v isti osebi, takšni plakati ne bi imeli večjega smisla.
Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.
Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.
Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič
Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič
Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.
Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.
Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.
Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.
V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.
Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.
Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Neveljaven email naslov