Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Opozarjamo na neprimerne vsebine, ki prežijo na otroke in še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot takšne niso razumljene kot neprimerne za naše otroke
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Poglejmo torej; nasilje, slab jezik, pornografija. Vse te vsebine so le klik stran in tako starši kot ustanove in specializirane organizacije se vsak dan trudimo, da otrok ne pride v stik s temi, zanj potencialno pogubnimi vsebinami. Seznam je dolg in zavržen, a žal ne popoln. Tako danes predlagamo, da damo na seznam za otroke neprimernih vsebin tudi vse prenose, ali posnetke ali poročila, ki prihajajo na splet, ali televizijske programe iz slovenskega parlamenta. Nedavni prepir med poslancem in predsednikom vlade je prepričal še zadnje skeptike, da je treba za dobro otrok prenose iz parlamenta v prihodnje opremiti z naslednjim zapisom
Pozor; predvajana programska vsebina je neprimerna za otroke, mlajše od osemnajst let, zato predlagamo ogled v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Opozorilo bi se moralo na tretjem parlamentarnem programu s petnajstminutnimi presledki vrteti pred sejami delovnih teles, med rednim zasedanjem državnega zbora pa bi morali interval skrajšati na deset minut. Le na ta način bi otroke in mladostnike zaščitili pred neprimernimi prizori, ki jih je moč videti v parlamentu.
In še pojasnilo ukrepa.
Po Sloveniji kroži stereotip, da so poslanci odraz nas samih. Da so miniaturna Slovenija, ki vse svoje napake, frustracije, cinizem, moralno izprijenost, pritlehnost in provincialnost združi v parlamentu. Se pravi, da so poslanci le ekstrahirano slovenstvo in da je parlament ogledalo nas samih. V skupini, ki predlaga uvedbo opozorila pred parlamentarnimi vsebinami, se s tem ne strinjamo. Prvič; tudi če Slovenci smo takšni, kot se rišemo v parlamentu, je treba na neki točki to patologijo prekiniti; kar je mogoče le tako, da otrokom preprečimo prevzemanje zavržnega vzorca obnašanja. Otrokom moramo odtegniti vzornike in tako prekiniti vzorec obnašanja, čemur pravijo v razvojni psihologiji "Trnuljčičin fenomen".
Drugič; po demokratični teoriji bi morali biti predstavniki ljudstva najboljše, kar to ljudstvo premore … Po našem svetem prepričanju pa poslanci niso niti povprečje tega naroda, temveč so njegovo podpovprečje. Nikjer v prostolebdeči javnosti ni toliko žalitev, cinizma, laži, sprenevedanja, manipulacij in temnih duš, kot jih je v parlamentu. Da so to zapakirali v »politiko, kot umetnost možnega«, je samo izraz njihove nemoči …
V parlamentu smo obsojeni na popačen govor, ki ga nekateri napačno imenujejo "narečje", na sveto preproščino, antiintelektualizem, neduhovitost in namerno ustvarjanje izrednih situacij. Zaradi vseh naštetih razlogov se zavzemamo za opozorilo pred vsakim poročilom iz parlamenta, ki bo staršem omogočilo, da svoje otroke primerno zaščitijo.
Ampak če že razmišljamo na to temo, si dovolimo še korak dlje. Čemu zaščititi le otroke? V skupini menimo, da so v nevarnosti tudi starejši ljudje, ki so bili ali vzgojeni ali šolani v drugačnem moralnem okolju in so enostavno nepripravljeni na to, da so jim popačene vrednote podajane na legitimen način. Ker se sliši zapleteno, bomo pojasnili na primeru …
Zadnjič je obrambni minister bojevito vzkliknil, da se bo morala javnost že enkrat navaditi, da so tudi kristjani del družbe. S tem je poudaril, da je kristjan in s tem je zaščitil drugega kristjana in kolega ministra, ki ga obtožujejo korupcije. Zdaj: moralno nedolžen človek zaploska takemu pogumu, mi pa smo mnenja, da bi morala biti pod Toninovo izjavo v vseh medijih pasica z naslednjim opozorilom:
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Čemu opozorilo? Na prvi pogled je izjava moralno neoporečna – celo pravičniška. Tonin se bori za javno besedo in družbeno vlogo kristjanov, ki po njegovo bivajo na obrobju, kot so bivali v času Petrove Cerkve. Ampak gre za manipulacijo, zaradi katere je potrebno pod izjavo gornje opozorilo. Matej Tonin je kristjan in hkrati je tudi obrambni minister. Minister tisočih, ki s prstom na sprožilcu čakajo, kdaj in kje bodo koga poslali k stvarniku. In temu istemu Toninu-kristjanu njegov osnovni moralni zakonik zapoveduje "ne ubijaj" kot eno temeljnih vrednot. In ta kristjan Tonin je s svojim pravičniškim twittom branil drugega kristjana Cigler Kralja, ki je kanaliziral eno malenkost za frende in družino, ob tem pa pozabil na kakšno od ključnih božjih zapovedi.
Zaradi takšnega moralnega zvitorepstva, ki ga je nekoliko težje izslediti, naša skupina predlaga opozorilo, ki naj kot pasica teče med parlamentarnimi vsebinami tudi v zaščito odraslih, ki so bili ali vzgojeni ali pa so jim blizu drugačna moralna načela od tistih, ki jih je ponotranjila slovenska politika.
Naša skupina ima na zalogi še nekaj predlogov, kje in kako bi morala biti v javnosti predstavljena opozorila pred pogubnim vplivom parlamentarne politike na zdravje državljanov.
Ob avtocestah bi morali biti veliki plakati, na katerih bi pisalo:
Minister za zdravje opozarja: čezmerno uživanje slovenske parlamentarne politike lahko škoduje zdravju in lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
A dokler je zdravstveni minister vzrok in poledica v isti osebi, takšni plakati ne bi imeli večjega smisla.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Opozarjamo na neprimerne vsebine, ki prežijo na otroke in še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot takšne niso razumljene kot neprimerne za naše otroke
V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …
Poglejmo torej; nasilje, slab jezik, pornografija. Vse te vsebine so le klik stran in tako starši kot ustanove in specializirane organizacije se vsak dan trudimo, da otrok ne pride v stik s temi, zanj potencialno pogubnimi vsebinami. Seznam je dolg in zavržen, a žal ne popoln. Tako danes predlagamo, da damo na seznam za otroke neprimernih vsebin tudi vse prenose, ali posnetke ali poročila, ki prihajajo na splet, ali televizijske programe iz slovenskega parlamenta. Nedavni prepir med poslancem in predsednikom vlade je prepričal še zadnje skeptike, da je treba za dobro otrok prenose iz parlamenta v prihodnje opremiti z naslednjim zapisom
Pozor; predvajana programska vsebina je neprimerna za otroke, mlajše od osemnajst let, zato predlagamo ogled v spremstvu staršev ali skrbnikov.
Opozorilo bi se moralo na tretjem parlamentarnem programu s petnajstminutnimi presledki vrteti pred sejami delovnih teles, med rednim zasedanjem državnega zbora pa bi morali interval skrajšati na deset minut. Le na ta način bi otroke in mladostnike zaščitili pred neprimernimi prizori, ki jih je moč videti v parlamentu.
In še pojasnilo ukrepa.
Po Sloveniji kroži stereotip, da so poslanci odraz nas samih. Da so miniaturna Slovenija, ki vse svoje napake, frustracije, cinizem, moralno izprijenost, pritlehnost in provincialnost združi v parlamentu. Se pravi, da so poslanci le ekstrahirano slovenstvo in da je parlament ogledalo nas samih. V skupini, ki predlaga uvedbo opozorila pred parlamentarnimi vsebinami, se s tem ne strinjamo. Prvič; tudi če Slovenci smo takšni, kot se rišemo v parlamentu, je treba na neki točki to patologijo prekiniti; kar je mogoče le tako, da otrokom preprečimo prevzemanje zavržnega vzorca obnašanja. Otrokom moramo odtegniti vzornike in tako prekiniti vzorec obnašanja, čemur pravijo v razvojni psihologiji "Trnuljčičin fenomen".
Drugič; po demokratični teoriji bi morali biti predstavniki ljudstva najboljše, kar to ljudstvo premore … Po našem svetem prepričanju pa poslanci niso niti povprečje tega naroda, temveč so njegovo podpovprečje. Nikjer v prostolebdeči javnosti ni toliko žalitev, cinizma, laži, sprenevedanja, manipulacij in temnih duš, kot jih je v parlamentu. Da so to zapakirali v »politiko, kot umetnost možnega«, je samo izraz njihove nemoči …
V parlamentu smo obsojeni na popačen govor, ki ga nekateri napačno imenujejo "narečje", na sveto preproščino, antiintelektualizem, neduhovitost in namerno ustvarjanje izrednih situacij. Zaradi vseh naštetih razlogov se zavzemamo za opozorilo pred vsakim poročilom iz parlamenta, ki bo staršem omogočilo, da svoje otroke primerno zaščitijo.
Ampak če že razmišljamo na to temo, si dovolimo še korak dlje. Čemu zaščititi le otroke? V skupini menimo, da so v nevarnosti tudi starejši ljudje, ki so bili ali vzgojeni ali šolani v drugačnem moralnem okolju in so enostavno nepripravljeni na to, da so jim popačene vrednote podajane na legitimen način. Ker se sliši zapleteno, bomo pojasnili na primeru …
Zadnjič je obrambni minister bojevito vzkliknil, da se bo morala javnost že enkrat navaditi, da so tudi kristjani del družbe. S tem je poudaril, da je kristjan in s tem je zaščitil drugega kristjana in kolega ministra, ki ga obtožujejo korupcije. Zdaj: moralno nedolžen človek zaploska takemu pogumu, mi pa smo mnenja, da bi morala biti pod Toninovo izjavo v vseh medijih pasica z naslednjim opozorilom:
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Čemu opozorilo? Na prvi pogled je izjava moralno neoporečna – celo pravičniška. Tonin se bori za javno besedo in družbeno vlogo kristjanov, ki po njegovo bivajo na obrobju, kot so bivali v času Petrove Cerkve. Ampak gre za manipulacijo, zaradi katere je potrebno pod izjavo gornje opozorilo. Matej Tonin je kristjan in hkrati je tudi obrambni minister. Minister tisočih, ki s prstom na sprožilcu čakajo, kdaj in kje bodo koga poslali k stvarniku. In temu istemu Toninu-kristjanu njegov osnovni moralni zakonik zapoveduje "ne ubijaj" kot eno temeljnih vrednot. In ta kristjan Tonin je s svojim pravičniškim twittom branil drugega kristjana Cigler Kralja, ki je kanaliziral eno malenkost za frende in družino, ob tem pa pozabil na kakšno od ključnih božjih zapovedi.
Zaradi takšnega moralnega zvitorepstva, ki ga je nekoliko težje izslediti, naša skupina predlaga opozorilo, ki naj kot pasica teče med parlamentarnimi vsebinami tudi v zaščito odraslih, ki so bili ali vzgojeni ali pa so jim blizu drugačna moralna načela od tistih, ki jih je ponotranjila slovenska politika.
Naša skupina ima na zalogi še nekaj predlogov, kje in kako bi morala biti v javnosti predstavljena opozorila pred pogubnim vplivom parlamentarne politike na zdravje državljanov.
Ob avtocestah bi morali biti veliki plakati, na katerih bi pisalo:
Minister za zdravje opozarja: čezmerno uživanje slovenske parlamentarne politike lahko škoduje zdravju in lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
A dokler je zdravstveni minister vzrok in poledica v isti osebi, takšni plakati ne bi imeli večjega smisla.
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
Neveljaven email naslov