Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Zadnje dni pa so vse bolj pogoste novice o državah, ki poskušajo vzpostaviti samooskrbo s cepivom
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Danes se bomo posvetili cepljenju, kajti zdi se, da zdravstveni delavci potrebujejo več dobrih novic, kot jih potrebuje predsednik vlade.
O bitki za cepiva smo slišali že vse; zadnje dni pa so vse bolj pogoste novice o državah, ki poskušajo vzpostaviti samooskrbo s cepivom. Tako je razvoj svojega cepiva napovedala Italija, mnoge, tudi manjše države, pa imajo cepiva v zadnji fazi testiranj. Tudi v Sloveniji je že prišlo do nekaj podobnih pobud. Lek in Krka se sicer še nista zganila, a zato več manjših raziskovalcev že dela prva testiranja slovenskega cepiva proti covidu-19.
Kot smo uspeli izvedeti, jih pri razvoju vodijo tako izkušnje iz tujine kot tudi usmeritve mednarodnih zdravstvenih organizacij. Se pravi: "Ni potrebe, da je cepivo tudi učinkovito, saj ljudje zbolevajo tudi po cepljenju!" In pa: "Tudi ko je cepivo razvito in odobreno, ga ni mogoče dobiti!"
S tako ohlapnimi standardi pa se je slovenska zasebna farmakološka pobuda spopadla zelo uspešno.
Poglejmo nekaj kandidatov za slovensko cepivo, ki so v zadnji fazi testiranj.
Prvo cepivo je plod sodelovanja zagonske žganjekuhe iz okolice Ivančne Gorice in inštituta za hmeljarstvo iz Savinjske doline. Receptura in postopek proizvodnje sta zapletena, saj gre za prvo tako imenovano dvokomponentno cepivo na svetu. Inštitut dobavlja fermentirano komponento, dolenjska pamet pa destilirano. Aplikacija poteka tako, da v pol litra hmeljeve komponente potopite nula pet sadnega destilata; cepiva se je prijelo delovno ime 'podmornica' ali pa 'beton', njegova prednost pa je, da na drugi odmerek ni treba čakati dva tedna, temveč ga je mogoče aplicirati že čez pol ure.
Žal pa ima, vsaj v zgodnji fazi testiranja, cepivo še precej stranskih učinkov. Ker je cepivo tem bolj učinkovito, več odmerkov kot vzamemo, se recimo po četrtem odmerku, ki sicer doseže devetdesetodstotno zaščito pred okužbo, pojavijo slabost, lahko tudi bruhanje, vrtoglavica in redko sicer – tudi izguba zavesti. Je pa zanimivo, da nekateri testni uporabniki stranskih pojavov skoraj ne čutijo in so tudi po aplikaciji obeh vzorcev izjemno dobro razpoloženi. Ko bo farmakološki konzorcij težavo s stranskimi učinki odpravil, verjamemo, da bomo s to savinjsko-dolenjsko navezo dobili izjemno dobro cepivo, ki ga bo za vse Slovence dovolj.
Druga raziskovalna smer na Slovenskem pa je šla proti iskanju absolutno varnega cepiva. Žal so raziskovalci pred kratkim izgubili svoje laboratorije v bivšem Rogu, a ker gre za prosto dostopno recepturo, slišimo, kako se veliko manjših skupin še naprej ukvarja z možnostjo cepiva, izdelanega iz povsem naravnih komponent.
Farmakološka osnova cepiva je v naravi redko samonikla rastlina, ki pa jo je mogoče v omejenih količinah vzgojiti ob kakšnem potočku ali na gozdni jasi. Dobra novica pa je, da jo je mogoče gojiti tudi v odmaknjenem steklenjaku ali z nekaj investicije v laboratorijsko opremo tudi v kleti. Cepivo se lahko aplicira na najrazličnejše načine; zabeležen je poizkus, ko so ga v eni zgodnjih testnih faz stanovalcem DSO-ja ponudili kar na seniku in to v obliki kolačkov. Kako daleč je cepivo, pove tudi podatek, da je v javnosti neuradno znana že tudi cena. En gram velja približno deset evrov … Je pa mogoče iz te količine dobiti pet odmerkov, z nekaj previdnosti pri aplikaciji pa tudi šestega … Stranskih učinkov skorajda ni, edina težava pa je v tem, da se zdi zaradi togosti zdravstvenih oblasti in velike razpršenosti proizvodnje skoraj nemogoče, da bi ga regulatorji trga odobrili.
Tretjo smer v iskanju slovenskega cepiva proti covidu-19 pa poskuša najti skupina družboslovcev; kar je lep dokaz, kako lahko tudi družboslovje pomaga družbi v časih krize. V slovensko literarno-radijsko-gledališko-filmski tradiciji so našli recept za pozabljeno cepivo, za katerega se zdi, da deluje tudi proti koronavirusu. Aplikacija je razmeroma enostavna, cepivo pa ponuja visok odstotek zaščite. Žal pa se podobno kot cepivo Astra-zenece priporoča samo mlajšim od 65 let. Po tej metodi bi se bilo mogoče cepiti ali v cepilnih centrih ali pa kar v naravi sami. Treba je najti le dovolj veliko in trdno skalo ter se z glavo z vso močjo nekajkrat butniti v kamen. Zgodovinsko gledano je to cepivo med Slovenci v času prejšnjih epidemij že dalo odlične rezultate, prvi podatki pa kažejo, da se dobro obnese tudi proti covidu-19. Stranski učinki so blagi, odvisno od socialnega statusa – rahel, do zmeren glavobol, v redkih primerih pa halucinacije na živalsko temo.
To so torej tri glavne skupine, ki se ukvarjajo z razvojem avtohtonega slovenskega cepiva proti covidu-19. Ni treba poudarjati, kako zelo se mudi, saj smo kot kaže, pri skupnih evropskih nabavah odleteli kot "gumb iz gat", kot se reče.
Skoraj že po koncu redakcije pa smo prejeli obvestilo prvih testov omenjenih cepiv pri nacionalnem regulatorju za trg zdravil. Ta ocenjuje, da so vsa cepiva primerna za nadaljnja testiranja. Kot so pri regulatorju poudarili, so slovenski raziskovalci ubrali zanimiv pristop, ki je izjemno inovativen in se dramatično razlikuje od pristopov tako drugih raziskovalcev kot tudi že odobrenih cepiv po svetu.
Slovenska inovacija je v tem, da za virusom sicer zboliš, ampak ti je vseeno.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Zadnje dni pa so vse bolj pogoste novice o državah, ki poskušajo vzpostaviti samooskrbo s cepivom
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Danes se bomo posvetili cepljenju, kajti zdi se, da zdravstveni delavci potrebujejo več dobrih novic, kot jih potrebuje predsednik vlade.
O bitki za cepiva smo slišali že vse; zadnje dni pa so vse bolj pogoste novice o državah, ki poskušajo vzpostaviti samooskrbo s cepivom. Tako je razvoj svojega cepiva napovedala Italija, mnoge, tudi manjše države, pa imajo cepiva v zadnji fazi testiranj. Tudi v Sloveniji je že prišlo do nekaj podobnih pobud. Lek in Krka se sicer še nista zganila, a zato več manjših raziskovalcev že dela prva testiranja slovenskega cepiva proti covidu-19.
Kot smo uspeli izvedeti, jih pri razvoju vodijo tako izkušnje iz tujine kot tudi usmeritve mednarodnih zdravstvenih organizacij. Se pravi: "Ni potrebe, da je cepivo tudi učinkovito, saj ljudje zbolevajo tudi po cepljenju!" In pa: "Tudi ko je cepivo razvito in odobreno, ga ni mogoče dobiti!"
S tako ohlapnimi standardi pa se je slovenska zasebna farmakološka pobuda spopadla zelo uspešno.
Poglejmo nekaj kandidatov za slovensko cepivo, ki so v zadnji fazi testiranj.
Prvo cepivo je plod sodelovanja zagonske žganjekuhe iz okolice Ivančne Gorice in inštituta za hmeljarstvo iz Savinjske doline. Receptura in postopek proizvodnje sta zapletena, saj gre za prvo tako imenovano dvokomponentno cepivo na svetu. Inštitut dobavlja fermentirano komponento, dolenjska pamet pa destilirano. Aplikacija poteka tako, da v pol litra hmeljeve komponente potopite nula pet sadnega destilata; cepiva se je prijelo delovno ime 'podmornica' ali pa 'beton', njegova prednost pa je, da na drugi odmerek ni treba čakati dva tedna, temveč ga je mogoče aplicirati že čez pol ure.
Žal pa ima, vsaj v zgodnji fazi testiranja, cepivo še precej stranskih učinkov. Ker je cepivo tem bolj učinkovito, več odmerkov kot vzamemo, se recimo po četrtem odmerku, ki sicer doseže devetdesetodstotno zaščito pred okužbo, pojavijo slabost, lahko tudi bruhanje, vrtoglavica in redko sicer – tudi izguba zavesti. Je pa zanimivo, da nekateri testni uporabniki stranskih pojavov skoraj ne čutijo in so tudi po aplikaciji obeh vzorcev izjemno dobro razpoloženi. Ko bo farmakološki konzorcij težavo s stranskimi učinki odpravil, verjamemo, da bomo s to savinjsko-dolenjsko navezo dobili izjemno dobro cepivo, ki ga bo za vse Slovence dovolj.
Druga raziskovalna smer na Slovenskem pa je šla proti iskanju absolutno varnega cepiva. Žal so raziskovalci pred kratkim izgubili svoje laboratorije v bivšem Rogu, a ker gre za prosto dostopno recepturo, slišimo, kako se veliko manjših skupin še naprej ukvarja z možnostjo cepiva, izdelanega iz povsem naravnih komponent.
Farmakološka osnova cepiva je v naravi redko samonikla rastlina, ki pa jo je mogoče v omejenih količinah vzgojiti ob kakšnem potočku ali na gozdni jasi. Dobra novica pa je, da jo je mogoče gojiti tudi v odmaknjenem steklenjaku ali z nekaj investicije v laboratorijsko opremo tudi v kleti. Cepivo se lahko aplicira na najrazličnejše načine; zabeležen je poizkus, ko so ga v eni zgodnjih testnih faz stanovalcem DSO-ja ponudili kar na seniku in to v obliki kolačkov. Kako daleč je cepivo, pove tudi podatek, da je v javnosti neuradno znana že tudi cena. En gram velja približno deset evrov … Je pa mogoče iz te količine dobiti pet odmerkov, z nekaj previdnosti pri aplikaciji pa tudi šestega … Stranskih učinkov skorajda ni, edina težava pa je v tem, da se zdi zaradi togosti zdravstvenih oblasti in velike razpršenosti proizvodnje skoraj nemogoče, da bi ga regulatorji trga odobrili.
Tretjo smer v iskanju slovenskega cepiva proti covidu-19 pa poskuša najti skupina družboslovcev; kar je lep dokaz, kako lahko tudi družboslovje pomaga družbi v časih krize. V slovensko literarno-radijsko-gledališko-filmski tradiciji so našli recept za pozabljeno cepivo, za katerega se zdi, da deluje tudi proti koronavirusu. Aplikacija je razmeroma enostavna, cepivo pa ponuja visok odstotek zaščite. Žal pa se podobno kot cepivo Astra-zenece priporoča samo mlajšim od 65 let. Po tej metodi bi se bilo mogoče cepiti ali v cepilnih centrih ali pa kar v naravi sami. Treba je najti le dovolj veliko in trdno skalo ter se z glavo z vso močjo nekajkrat butniti v kamen. Zgodovinsko gledano je to cepivo med Slovenci v času prejšnjih epidemij že dalo odlične rezultate, prvi podatki pa kažejo, da se dobro obnese tudi proti covidu-19. Stranski učinki so blagi, odvisno od socialnega statusa – rahel, do zmeren glavobol, v redkih primerih pa halucinacije na živalsko temo.
To so torej tri glavne skupine, ki se ukvarjajo z razvojem avtohtonega slovenskega cepiva proti covidu-19. Ni treba poudarjati, kako zelo se mudi, saj smo kot kaže, pri skupnih evropskih nabavah odleteli kot "gumb iz gat", kot se reče.
Skoraj že po koncu redakcije pa smo prejeli obvestilo prvih testov omenjenih cepiv pri nacionalnem regulatorju za trg zdravil. Ta ocenjuje, da so vsa cepiva primerna za nadaljnja testiranja. Kot so pri regulatorju poudarili, so slovenski raziskovalci ubrali zanimiv pristop, ki je izjemno inovativen in se dramatično razlikuje od pristopov tako drugih raziskovalcev kot tudi že odobrenih cepiv po svetu.
Slovenska inovacija je v tem, da za virusom sicer zboliš, ampak ti je vseeno.
Čemu današnji politiki komunicirajo z nami znotraj 280-znakovnega univerzuma?
Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič
Če danes laž poskušaš prodati kot resnico, kako naj vemo, da jutrišnja resnica ne bo laž?
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.
Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.
"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …
Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Neveljaven email naslov