Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda
Te dni je nekatere ravnatelje in učitelje zgodovine presenetila nenavadna elektronska pošta. Na kratko. "Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve" skupaj s televizijsko hišo "Nova24TV" organizira kviz o poznavanju zgodovine Slovencev in Slovenije. Zato naprošajo ravnatelje in učitelje zgodovine, če o tej nameri obvestijo učence zadnjih dveh letnikov osnovne šole in tudi dijake srednjih šol. Podpisani so: Mojca Škrinjar, predsednica pedagoške sekcije pri VSO, Aleš Hojs, predsednik VSO, in Boris Tomažič, direktor Nova24TV.
Najprej in na začetku. Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda. Če kaj, sta pobuda in organizacija takšnega kviza dobrodošli in hvalevredni. Ampak kako se je naredilo, da v Sloveniji takšna pobuda sili ravnatelje, da si pulijo lasje, medtem ko profesorji zgodovine nervozno grizljajo kredo? Starši pa že pripravljajo spletne peticije.
Nekoč smo imeli kviz "Tito, revolucija, mir". Kar nekaj vidnih politikov sedanje Slovenije je, predvidevamo, šampionov tistega kviza. Improviziramo brez vsakih dokazov, ampak težko si predstavljamo, da odličnjakarska natura sedanjega predsednika republike ni bleščeče odgovarjala na vprašanja o datumu ustanovitve prve proletarske brigade. Ali da ni stremuška natura današnjega predsednika vlade na izust recitirala sklepov petega kongresa KPJ. Ali pa da se cela plejada današnjih strankarskih veljakov ni poglabljala v ustanovitelje gibanja neuvrščenih. Bili so takšni časi.
In kolikor se zdi že zgrešen, tisti kviz, ki je bil – ob bralni znački in veseli šoli eno najbolj priljubljenih neformalnih preverjanj znanja – vsaj ni skrival svoje partijske usmeritve. Hočemo povedati, da je razlikoval med zgodovino narodov in narodnosti Jugoslavije in med zgodovino socialistične revolucije in zgodovino komunistične partije v njej. Nobene navlake … Čista in pregledna indoktrinacija.
Pa poglejmo druščino, zbrano ob tokrat predlaganem kvizu: organizacija, ki je znana po svojem ekstremnem domoljubju in skoncentrirana izključno na zgodovino slovenske osamosvojitve, in medij, znan po svoji strankarski preferenci. Oboji so garancija, da se v kvizu med vprašanji ne bodo znašle teme obče zgodovine Slovencev, sploh pa teme, ki so v kontekstu osamosvajanja Slovenije neprijetne. Ali pa vsaj protislovne. Kajti z zgodovino je lažje manipulirati kot z najstnicami na pop koncertu.
Recimo: Anton Korošec in medvojna SLS sta lahko za sestavljavce kviza pri vprašanjih protikomunizma dragocen navdih, pri vprašanjih starojugoslovanskega političnega oportunizma pa ju je bolje preskočiti. In tako naprej in tako nazaj.
Nerodno za verjeti, a instant domoljubje se privzgaja z usmerjeno terapijo! Kot nas učijo znanstvena fantastika in kar nekaj avtokratskih režimov v zgodovini: domoljubje se začne kot šolski kviz, konča pa kot gospodarska kategorija …
Ampak stopimo še korak v prihodnost in nastajajoči kviz nam bodi osnova za še večjo zadrego, ki se ima zgoditi v naslednjih dveh mescih.
Junij 2021 bo za slovenstvo pomemben mesec. Stali bomo pred začetkom predsedovanja Svetu EU in praznovali bomo trideseto obletnico osamosvojitve.
Predvsem ta se nam v obliki pogovorov, tematskih oddaj, feljtonov in ne nazadnje tudi šolskih kvizov napoveduje že nekaj časa. Ampak eno so medijske vsebine, ki pogosto nimajo nobene zveze z realnostjo, drugo pa je politična poštevanka. In ta uči, kako ni nobene možnosti, da bi letos 25. junija dostojno praznovali "dan državnosti".
Že brez epidemije in enopartijske vlade so bile proslave v zadnjih letih redno sporne: praporščaki, pa odpovedi gostov, alternativne proslave in ostre zamere do kulturnega programa. Večino Slovencev je sicer vsa šarada malo brigala, ker se na srečo datum in prosti dnevi pokrivajo s koncem šole, ko je mogoče prezračiti prikolico v hrvaškem kampu, ti pa so tako eden večjih zaviralcev slovenskega domoljubja.
Letos, ko je konec junija že vnaprej programiran za orgazmično kulminacijo vladajočih elit, pa se bo vse le še potenciralo. Slovenstvo bo špricalo iz vseh endokrinih žlez urada za pripravo proslav, mojstri domoljubnega troheja bodo blesteli s svežimi verzi.
A ne gre drugače, kot da bo praznovanje 25. junija katastrofa. Kot smo omenili, je plebsu v glavnem vseeno, politika pa bo z neenotnostjo, izključevanjem, celo sovraštvom in posledično odsotnostjo samo podčrtala to, kar mnogi vemo že nekaj časa:
"Osamosvojitev so politične elite najprej personificirale, nato pa ugrabile in odtujile od resničnega nosilca in akterja osamosvojitvene misli, ki je slovenski narod!"
In prav zato si ravnatelji in profesorji zgodovine ob prejemu elektronske pošte s pobudo za domoljubni kviz v organizaciji VSO in Nove24TV pulijo lase in grizljajo kredo. To so izobraženi ljudje in kot taki vedo, da je zgodovina Slovencev ena sama.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda
Te dni je nekatere ravnatelje in učitelje zgodovine presenetila nenavadna elektronska pošta. Na kratko. "Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve" skupaj s televizijsko hišo "Nova24TV" organizira kviz o poznavanju zgodovine Slovencev in Slovenije. Zato naprošajo ravnatelje in učitelje zgodovine, če o tej nameri obvestijo učence zadnjih dveh letnikov osnovne šole in tudi dijake srednjih šol. Podpisani so: Mojca Škrinjar, predsednica pedagoške sekcije pri VSO, Aleš Hojs, predsednik VSO, in Boris Tomažič, direktor Nova24TV.
Najprej in na začetku. Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda. Če kaj, sta pobuda in organizacija takšnega kviza dobrodošli in hvalevredni. Ampak kako se je naredilo, da v Sloveniji takšna pobuda sili ravnatelje, da si pulijo lasje, medtem ko profesorji zgodovine nervozno grizljajo kredo? Starši pa že pripravljajo spletne peticije.
Nekoč smo imeli kviz "Tito, revolucija, mir". Kar nekaj vidnih politikov sedanje Slovenije je, predvidevamo, šampionov tistega kviza. Improviziramo brez vsakih dokazov, ampak težko si predstavljamo, da odličnjakarska natura sedanjega predsednika republike ni bleščeče odgovarjala na vprašanja o datumu ustanovitve prve proletarske brigade. Ali da ni stremuška natura današnjega predsednika vlade na izust recitirala sklepov petega kongresa KPJ. Ali pa da se cela plejada današnjih strankarskih veljakov ni poglabljala v ustanovitelje gibanja neuvrščenih. Bili so takšni časi.
In kolikor se zdi že zgrešen, tisti kviz, ki je bil – ob bralni znački in veseli šoli eno najbolj priljubljenih neformalnih preverjanj znanja – vsaj ni skrival svoje partijske usmeritve. Hočemo povedati, da je razlikoval med zgodovino narodov in narodnosti Jugoslavije in med zgodovino socialistične revolucije in zgodovino komunistične partije v njej. Nobene navlake … Čista in pregledna indoktrinacija.
Pa poglejmo druščino, zbrano ob tokrat predlaganem kvizu: organizacija, ki je znana po svojem ekstremnem domoljubju in skoncentrirana izključno na zgodovino slovenske osamosvojitve, in medij, znan po svoji strankarski preferenci. Oboji so garancija, da se v kvizu med vprašanji ne bodo znašle teme obče zgodovine Slovencev, sploh pa teme, ki so v kontekstu osamosvajanja Slovenije neprijetne. Ali pa vsaj protislovne. Kajti z zgodovino je lažje manipulirati kot z najstnicami na pop koncertu.
Recimo: Anton Korošec in medvojna SLS sta lahko za sestavljavce kviza pri vprašanjih protikomunizma dragocen navdih, pri vprašanjih starojugoslovanskega političnega oportunizma pa ju je bolje preskočiti. In tako naprej in tako nazaj.
Nerodno za verjeti, a instant domoljubje se privzgaja z usmerjeno terapijo! Kot nas učijo znanstvena fantastika in kar nekaj avtokratskih režimov v zgodovini: domoljubje se začne kot šolski kviz, konča pa kot gospodarska kategorija …
Ampak stopimo še korak v prihodnost in nastajajoči kviz nam bodi osnova za še večjo zadrego, ki se ima zgoditi v naslednjih dveh mescih.
Junij 2021 bo za slovenstvo pomemben mesec. Stali bomo pred začetkom predsedovanja Svetu EU in praznovali bomo trideseto obletnico osamosvojitve.
Predvsem ta se nam v obliki pogovorov, tematskih oddaj, feljtonov in ne nazadnje tudi šolskih kvizov napoveduje že nekaj časa. Ampak eno so medijske vsebine, ki pogosto nimajo nobene zveze z realnostjo, drugo pa je politična poštevanka. In ta uči, kako ni nobene možnosti, da bi letos 25. junija dostojno praznovali "dan državnosti".
Že brez epidemije in enopartijske vlade so bile proslave v zadnjih letih redno sporne: praporščaki, pa odpovedi gostov, alternativne proslave in ostre zamere do kulturnega programa. Večino Slovencev je sicer vsa šarada malo brigala, ker se na srečo datum in prosti dnevi pokrivajo s koncem šole, ko je mogoče prezračiti prikolico v hrvaškem kampu, ti pa so tako eden večjih zaviralcev slovenskega domoljubja.
Letos, ko je konec junija že vnaprej programiran za orgazmično kulminacijo vladajočih elit, pa se bo vse le še potenciralo. Slovenstvo bo špricalo iz vseh endokrinih žlez urada za pripravo proslav, mojstri domoljubnega troheja bodo blesteli s svežimi verzi.
A ne gre drugače, kot da bo praznovanje 25. junija katastrofa. Kot smo omenili, je plebsu v glavnem vseeno, politika pa bo z neenotnostjo, izključevanjem, celo sovraštvom in posledično odsotnostjo samo podčrtala to, kar mnogi vemo že nekaj časa:
"Osamosvojitev so politične elite najprej personificirale, nato pa ugrabile in odtujile od resničnega nosilca in akterja osamosvojitvene misli, ki je slovenski narod!"
In prav zato si ravnatelji in profesorji zgodovine ob prejemu elektronske pošte s pobudo za domoljubni kviz v organizaciji VSO in Nove24TV pulijo lase in grizljajo kredo. To so izobraženi ljudje in kot taki vedo, da je zgodovina Slovencev ena sama.
V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.
Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič
Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič
Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.
Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”
Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?
Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.
O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič
Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"
Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič
Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Neveljaven email naslov