Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas.
Da nas ne zanese v parlamentarne globine, se osredotočimo samo na premierski položaj. Vsaj zadnji štirje predsedniki vlade na maturi ne bi prišli čez angleščino! To vam potrdi vsaka profesorica tega globalnega jezika.
Starejše generacije, ki so poskušale svojo angleško izgovorjavo izboljšati z bizarnimi pripomočki, kot je bila recimo zbirka avdio kaset Angleščina 2000S, še lahko razumejo nelagodje angleško govorečih politikov; mlajše generacije, ki so jim podnapisi pri serijah in filmih moteči element, pa zatikanje, lomljenje, okornost in zadrego jemljejo le še kot dodatni element pri posmehu in popolni – žal tudi volilni – ignoranci slovenskih političnih elit.
Seveda prihaja do zabavnih trenutkov in medmrežje je polno angleško govorečih blamaž slovenske politike, prihaja pa tudi do grotesknih situacij.
Kot je bila nedavna, ko premier Janša, ki se skozi Shakespearov jezik prebija kot ruski ledolomilec proti tečaju, zadrži imenovanje tožilcev, ker angleščine ne govorita dovolj dobro!
Skratka; sama sreča, da smo zdaj že nekaj let sprejeti v Evropsko zvezo, kjer so religiozno zavezani k prevajanju vsega govorjenega; brez prevajalcev bi bila naša država diplomatsko izolirana. In še nadaljnja sreča, da se je diplomatski parket žalostno prevesil iz francoščine v angleščino; saj bi v primeru diplomatske uporabe francoščine postali slovenski politiki za tujino povsem nerazumljivi. Kar pa so za nas, ki komuniciramo v slovenščini, že tako ali tako.
Ampak danes ni naša naloga osirati slovenske politike, ki so med urami angleščine raje pod klopjo brali stripe, kot da bi se poglabljali v "simple perfect tense"!
Danes je naša naloga postaviti, vsaj za varnost naše dežele, še bolj bistveno vprašanje.
Če že naši vrhunski politiki govorijo katastrofalno angleščino, kako jo šele govorijo naši policisti?
Minister Aleš Hojs je sprožil plan "B"! Plan "A" bi bila aktivacija 37a člena zakona o obrambi, ki bi slovenski vojski dodelil policijska pooblastila, s katerimi bi lahko v mešanih patruljah pomagala varovati južno mejo. Ker zakon v parlamentu ni dobil dvotretjinske večine, je minister Hojs sprožil "plan B"! Ta predvideva, da bodo na pomoč slovenskim policistom na našo južno mejo, ki je tudi schengenska meja, prišle tuje policije.
Pustimo vse podrobnosti, ampak v javno dostopnih navedkih iz memoranduma o sodelovanju ni nikjer jasno zapisano, kako pri hudiču se bodo sporazumevali. Jasno je le, da bo to v angleščini.
Ker menda imajo z nemščino slabe izkušnje. Ko je pred petimi leti pri nas na južni in vzhodni meji gostovalo že tujih 500 policistov, med njimi tudi policije iz Nemčije in Avstrije, so vrli Dolenjci in Štajerci, čim so videli nemško govoreče uniformirance, nemudoma na plan potegnili zastave, ki so jih skrivali na podstrešju več kot sedemdeset let.
Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Jezikovnim središčem SDS in nekaterimi zasebnimi univerzami, pripravlja priročnik, ki bo ustrezno poenostavil angleško komunikacijo med slovenskimi in tujerodnimi policisti. Med govorci, ki se naokoli sprehajajo z nabitimi puškami, je jasna komunikacija še kako pomembna. Tako je nastal slovarček, podoben turističnim, ki bo omogočil osnovno angleško konverzacijo med različnimi policijami. Na ministrstvu so namenili pripravi slovarja precej sredstev, končno redakcijo pa prepustili največji tuje jezikovni avtoriteti slovenskega uradništva, ki je seveda Googlov prevajalnik.
Poglejmo nekaj primerov, ki so pricurljali v javnost.
V primeru, da mešana patrulja opazi prebežnike, ki prečkajo deročo Kolpo:
"Let s wait to see if they succed!"
V primeru visokih pomladnih temperatur:
"This Cottage/farm house/ has a deep basement."
V primeru obiska visoke državne delegacije:
"They do not need to wear face masks."
V primeru prostega konca tedna:
"For fun we can suppress some anti-goverment protest."
V primeru, da naletijo na skupino srednješolcev:
"We usualiy write them a fine, the reasons will be given later."
Ker se na ministrstvu zavedajo, da bo uporaba slovarja ali v zahtevnih vremenskih pogojih ali zaradi ravni razumevanja za nekatere policiste problematična, so v uredništvu Cicibana naročili še znakovno verzijo slovarja. So se pa obnašali kot skrbni gospodarji z javnimi sredstvi, saj bodo po koncu skupne akcije slovarčke brezplačno razdelili poslanskim skupinam.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas.
Da nas ne zanese v parlamentarne globine, se osredotočimo samo na premierski položaj. Vsaj zadnji štirje predsedniki vlade na maturi ne bi prišli čez angleščino! To vam potrdi vsaka profesorica tega globalnega jezika.
Starejše generacije, ki so poskušale svojo angleško izgovorjavo izboljšati z bizarnimi pripomočki, kot je bila recimo zbirka avdio kaset Angleščina 2000S, še lahko razumejo nelagodje angleško govorečih politikov; mlajše generacije, ki so jim podnapisi pri serijah in filmih moteči element, pa zatikanje, lomljenje, okornost in zadrego jemljejo le še kot dodatni element pri posmehu in popolni – žal tudi volilni – ignoranci slovenskih političnih elit.
Seveda prihaja do zabavnih trenutkov in medmrežje je polno angleško govorečih blamaž slovenske politike, prihaja pa tudi do grotesknih situacij.
Kot je bila nedavna, ko premier Janša, ki se skozi Shakespearov jezik prebija kot ruski ledolomilec proti tečaju, zadrži imenovanje tožilcev, ker angleščine ne govorita dovolj dobro!
Skratka; sama sreča, da smo zdaj že nekaj let sprejeti v Evropsko zvezo, kjer so religiozno zavezani k prevajanju vsega govorjenega; brez prevajalcev bi bila naša država diplomatsko izolirana. In še nadaljnja sreča, da se je diplomatski parket žalostno prevesil iz francoščine v angleščino; saj bi v primeru diplomatske uporabe francoščine postali slovenski politiki za tujino povsem nerazumljivi. Kar pa so za nas, ki komuniciramo v slovenščini, že tako ali tako.
Ampak danes ni naša naloga osirati slovenske politike, ki so med urami angleščine raje pod klopjo brali stripe, kot da bi se poglabljali v "simple perfect tense"!
Danes je naša naloga postaviti, vsaj za varnost naše dežele, še bolj bistveno vprašanje.
Če že naši vrhunski politiki govorijo katastrofalno angleščino, kako jo šele govorijo naši policisti?
Minister Aleš Hojs je sprožil plan "B"! Plan "A" bi bila aktivacija 37a člena zakona o obrambi, ki bi slovenski vojski dodelil policijska pooblastila, s katerimi bi lahko v mešanih patruljah pomagala varovati južno mejo. Ker zakon v parlamentu ni dobil dvotretjinske večine, je minister Hojs sprožil "plan B"! Ta predvideva, da bodo na pomoč slovenskim policistom na našo južno mejo, ki je tudi schengenska meja, prišle tuje policije.
Pustimo vse podrobnosti, ampak v javno dostopnih navedkih iz memoranduma o sodelovanju ni nikjer jasno zapisano, kako pri hudiču se bodo sporazumevali. Jasno je le, da bo to v angleščini.
Ker menda imajo z nemščino slabe izkušnje. Ko je pred petimi leti pri nas na južni in vzhodni meji gostovalo že tujih 500 policistov, med njimi tudi policije iz Nemčije in Avstrije, so vrli Dolenjci in Štajerci, čim so videli nemško govoreče uniformirance, nemudoma na plan potegnili zastave, ki so jih skrivali na podstrešju več kot sedemdeset let.
Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Jezikovnim središčem SDS in nekaterimi zasebnimi univerzami, pripravlja priročnik, ki bo ustrezno poenostavil angleško komunikacijo med slovenskimi in tujerodnimi policisti. Med govorci, ki se naokoli sprehajajo z nabitimi puškami, je jasna komunikacija še kako pomembna. Tako je nastal slovarček, podoben turističnim, ki bo omogočil osnovno angleško konverzacijo med različnimi policijami. Na ministrstvu so namenili pripravi slovarja precej sredstev, končno redakcijo pa prepustili največji tuje jezikovni avtoriteti slovenskega uradništva, ki je seveda Googlov prevajalnik.
Poglejmo nekaj primerov, ki so pricurljali v javnost.
V primeru, da mešana patrulja opazi prebežnike, ki prečkajo deročo Kolpo:
"Let s wait to see if they succed!"
V primeru visokih pomladnih temperatur:
"This Cottage/farm house/ has a deep basement."
V primeru obiska visoke državne delegacije:
"They do not need to wear face masks."
V primeru prostega konca tedna:
"For fun we can suppress some anti-goverment protest."
V primeru, da naletijo na skupino srednješolcev:
"We usualiy write them a fine, the reasons will be given later."
Ker se na ministrstvu zavedajo, da bo uporaba slovarja ali v zahtevnih vremenskih pogojih ali zaradi ravni razumevanja za nekatere policiste problematična, so v uredništvu Cicibana naročili še znakovno verzijo slovarja. So se pa obnašali kot skrbni gospodarji z javnimi sredstvi, saj bodo po koncu skupne akcije slovarčke brezplačno razdelili poslanskim skupinam.
Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?
Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.
O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič
Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"
Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič
Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.
Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.
Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.
Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.
Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič
Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič
Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.
Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.
Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.
Neveljaven email naslov