Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hau du ju du

13.04.2021

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.

V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.

V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas.

Da nas ne zanese v parlamentarne globine, se osredotočimo samo na premierski položaj. Vsaj zadnji štirje predsedniki vlade na maturi ne bi prišli čez angleščino! To vam potrdi vsaka profesorica tega globalnega jezika.

Starejše generacije, ki so poskušale svojo angleško izgovorjavo izboljšati z bizarnimi pripomočki, kot je bila recimo zbirka avdio kaset Angleščina 2000S, še lahko razumejo nelagodje angleško govorečih politikov; mlajše generacije, ki so jim podnapisi pri serijah in filmih moteči element, pa zatikanje, lomljenje, okornost in zadrego jemljejo le še kot dodatni element pri posmehu in popolni – žal tudi volilni – ignoranci slovenskih političnih elit.

Seveda prihaja do zabavnih trenutkov in medmrežje je polno angleško govorečih blamaž slovenske politike, prihaja pa tudi do grotesknih situacij.

Kot je bila nedavna, ko premier Janša, ki se skozi Shakespearov jezik prebija kot ruski ledolomilec proti tečaju, zadrži imenovanje tožilcev, ker angleščine ne govorita dovolj dobro!

Skratka; sama sreča, da smo zdaj že nekaj let sprejeti v Evropsko zvezo, kjer so religiozno zavezani k prevajanju vsega govorjenega; brez prevajalcev bi bila naša država diplomatsko izolirana. In še nadaljnja sreča, da se je diplomatski parket žalostno prevesil iz francoščine v angleščino; saj bi v primeru diplomatske uporabe francoščine postali slovenski politiki za tujino povsem nerazumljivi. Kar pa so za nas, ki komuniciramo v slovenščini, že tako ali tako.

Ampak danes ni naša naloga osirati slovenske politike, ki so med urami angleščine raje pod klopjo brali stripe, kot da bi se poglabljali v "simple perfect tense"!

Danes je naša naloga postaviti, vsaj za varnost naše dežele, še bolj bistveno vprašanje.

Če že naši vrhunski politiki govorijo katastrofalno angleščino, kako jo šele govorijo naši policisti?

Minister Aleš Hojs je sprožil plan "B"! Plan "A" bi bila aktivacija 37a člena zakona o obrambi, ki bi slovenski vojski dodelil  policijska pooblastila, s katerimi bi lahko v mešanih patruljah pomagala varovati južno mejo. Ker zakon v parlamentu ni dobil dvotretjinske večine, je minister Hojs sprožil "plan B"! Ta predvideva, da bodo na pomoč slovenskim policistom na našo južno mejo, ki je tudi schengenska meja, prišle tuje policije.

Pustimo vse podrobnosti, ampak v javno dostopnih navedkih iz memoranduma o sodelovanju ni nikjer jasno zapisano, kako pri hudiču se bodo sporazumevali. Jasno je le, da bo to v angleščini.

Ker  menda imajo z nemščino slabe izkušnje. Ko je pred petimi leti pri nas na južni in vzhodni meji gostovalo že tujih 500 policistov, med njimi tudi policije iz Nemčije in Avstrije, so vrli Dolenjci in Štajerci, čim so videli nemško govoreče uniformirance, nemudoma na plan potegnili zastave, ki so jih skrivali na podstrešju več kot sedemdeset let.

Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Jezikovnim središčem SDS in nekaterimi zasebnimi univerzami, pripravlja priročnik, ki bo ustrezno poenostavil angleško komunikacijo med slovenskimi in tujerodnimi policisti. Med govorci, ki se naokoli sprehajajo z nabitimi puškami, je jasna komunikacija še kako pomembna. Tako je nastal slovarček, podoben turističnim, ki bo omogočil osnovno angleško konverzacijo med različnimi policijami. Na ministrstvu so namenili pripravi slovarja precej sredstev, končno redakcijo pa prepustili največji tuje jezikovni avtoriteti slovenskega uradništva, ki je seveda Googlov prevajalnik.

Poglejmo nekaj primerov, ki so pricurljali v javnost.

V primeru, da mešana patrulja opazi prebežnike, ki prečkajo deročo Kolpo:

"Let s wait to see if they succed!"

V primeru visokih pomladnih temperatur:

"This Cottage/farm house/ has a deep basement."

V primeru obiska visoke državne delegacije:

"They do not need to wear face masks."

V primeru prostega konca tedna:

"For fun we can suppress some anti-goverment protest."

V primeru, da naletijo na skupino srednješolcev:

"We usualiy write them a fine, the reasons will be given later."

Ker se na ministrstvu zavedajo, da bo uporaba slovarja ali v zahtevnih vremenskih pogojih ali zaradi ravni razumevanja za nekatere policiste problematična, so v uredništvu Cicibana naročili še znakovno verzijo slovarja. So se pa obnašali kot skrbni gospodarji z javnimi sredstvi, saj bodo po koncu skupne akcije slovarčke brezplačno razdelili poslanskim skupinam.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Hau du ju du

13.04.2021

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.

V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.

V treh desetletjih samostojnosti smo se naučili, da je angleščina slovenski politiki španska vas.

Da nas ne zanese v parlamentarne globine, se osredotočimo samo na premierski položaj. Vsaj zadnji štirje predsedniki vlade na maturi ne bi prišli čez angleščino! To vam potrdi vsaka profesorica tega globalnega jezika.

Starejše generacije, ki so poskušale svojo angleško izgovorjavo izboljšati z bizarnimi pripomočki, kot je bila recimo zbirka avdio kaset Angleščina 2000S, še lahko razumejo nelagodje angleško govorečih politikov; mlajše generacije, ki so jim podnapisi pri serijah in filmih moteči element, pa zatikanje, lomljenje, okornost in zadrego jemljejo le še kot dodatni element pri posmehu in popolni – žal tudi volilni – ignoranci slovenskih političnih elit.

Seveda prihaja do zabavnih trenutkov in medmrežje je polno angleško govorečih blamaž slovenske politike, prihaja pa tudi do grotesknih situacij.

Kot je bila nedavna, ko premier Janša, ki se skozi Shakespearov jezik prebija kot ruski ledolomilec proti tečaju, zadrži imenovanje tožilcev, ker angleščine ne govorita dovolj dobro!

Skratka; sama sreča, da smo zdaj že nekaj let sprejeti v Evropsko zvezo, kjer so religiozno zavezani k prevajanju vsega govorjenega; brez prevajalcev bi bila naša država diplomatsko izolirana. In še nadaljnja sreča, da se je diplomatski parket žalostno prevesil iz francoščine v angleščino; saj bi v primeru diplomatske uporabe francoščine postali slovenski politiki za tujino povsem nerazumljivi. Kar pa so za nas, ki komuniciramo v slovenščini, že tako ali tako.

Ampak danes ni naša naloga osirati slovenske politike, ki so med urami angleščine raje pod klopjo brali stripe, kot da bi se poglabljali v "simple perfect tense"!

Danes je naša naloga postaviti, vsaj za varnost naše dežele, še bolj bistveno vprašanje.

Če že naši vrhunski politiki govorijo katastrofalno angleščino, kako jo šele govorijo naši policisti?

Minister Aleš Hojs je sprožil plan "B"! Plan "A" bi bila aktivacija 37a člena zakona o obrambi, ki bi slovenski vojski dodelil  policijska pooblastila, s katerimi bi lahko v mešanih patruljah pomagala varovati južno mejo. Ker zakon v parlamentu ni dobil dvotretjinske večine, je minister Hojs sprožil "plan B"! Ta predvideva, da bodo na pomoč slovenskim policistom na našo južno mejo, ki je tudi schengenska meja, prišle tuje policije.

Pustimo vse podrobnosti, ampak v javno dostopnih navedkih iz memoranduma o sodelovanju ni nikjer jasno zapisano, kako pri hudiču se bodo sporazumevali. Jasno je le, da bo to v angleščini.

Ker  menda imajo z nemščino slabe izkušnje. Ko je pred petimi leti pri nas na južni in vzhodni meji gostovalo že tujih 500 policistov, med njimi tudi policije iz Nemčije in Avstrije, so vrli Dolenjci in Štajerci, čim so videli nemško govoreče uniformirance, nemudoma na plan potegnili zastave, ki so jih skrivali na podstrešju več kot sedemdeset let.

Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Jezikovnim središčem SDS in nekaterimi zasebnimi univerzami, pripravlja priročnik, ki bo ustrezno poenostavil angleško komunikacijo med slovenskimi in tujerodnimi policisti. Med govorci, ki se naokoli sprehajajo z nabitimi puškami, je jasna komunikacija še kako pomembna. Tako je nastal slovarček, podoben turističnim, ki bo omogočil osnovno angleško konverzacijo med različnimi policijami. Na ministrstvu so namenili pripravi slovarja precej sredstev, končno redakcijo pa prepustili največji tuje jezikovni avtoriteti slovenskega uradništva, ki je seveda Googlov prevajalnik.

Poglejmo nekaj primerov, ki so pricurljali v javnost.

V primeru, da mešana patrulja opazi prebežnike, ki prečkajo deročo Kolpo:

"Let s wait to see if they succed!"

V primeru visokih pomladnih temperatur:

"This Cottage/farm house/ has a deep basement."

V primeru obiska visoke državne delegacije:

"They do not need to wear face masks."

V primeru prostega konca tedna:

"For fun we can suppress some anti-goverment protest."

V primeru, da naletijo na skupino srednješolcev:

"We usualiy write them a fine, the reasons will be given later."

Ker se na ministrstvu zavedajo, da bo uporaba slovarja ali v zahtevnih vremenskih pogojih ali zaradi ravni razumevanja za nekatere policiste problematična, so v uredništvu Cicibana naročili še znakovno verzijo slovarja. So se pa obnašali kot skrbni gospodarji z javnimi sredstvi, saj bodo po koncu skupne akcije slovarčke brezplačno razdelili poslanskim skupinam.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


14.02.2017

Generacija XYZ

Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.


07.02.2017

Kavni servisi in kristalne vaze

Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.


31.01.2017

V boj! V boj, za teran svoj!

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.


24.01.2017

Ljudje medvedi

Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!


17.01.2017

Zima zima bela, je tako bolela!

Kolumna Marka Radmiloviča. Ne preslišite!


10.01.2017

Varnosti prednost

Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.


27.12.2016

Naše smrti nikoli ne bodo dobile uredniškega komentarja

Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.


20.12.2016

Tina bi imela denar, Domen ne bere slovenskih medijev

Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.


13.12.2016

Pahor na ograji

Ob zadnjem razburjenju, ki ga je povzročil domotožni predsednik republike, še nekaj hitrih, površnih in brez dvoma napačnih ugotovitev z naše strani.


06.12.2016

Kako smo se sporazumeli o ničemer

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.


29.11.2016

Nina doživljenjsko

Novinarji smo imeli te dni lep festival, delno sicer imenovan tujejezično, a v slovenskem delu njegovo ime sporoča: »Naprej!« Na njem se novinarji v glavnem pogovarjajo o tem, zakaj gredo mediji nazaj.


22.11.2016

Ključ do prihodnosti naše vode leži v njeni preteklosti

Ko smo dobili z ustavo zagotovljeno pravico do pitne vode, pitna voda ni dobila nič.


15.11.2016

Trumpova močvirja

Naša skromna in od vseh prezrta oddaja danes delno užaljeno ugotavlja, kako je Trumpovo zmago pričakovala in napovedovala, sploh pa je pred nekaj meseci že poudarila potrebo po vključitvi Melanije v slovensko politično življenje.


08.11.2016

Janko in Metka na maratonu

Čeprav je od dogodka minilo že nekaj dni, so šele zadnja spoznanja potrdila, da si zaplet na ljubljanskem maratonu zasluži tudi pozornost teorije.


25.10.2016

"Dan suverenosti" praznujemo v polni formi

Če se hočemo počutiti vsaj malo praznično, moramo ugotoviti, da manjkajo bistvene stvari, ki na Slovenskem praznik naredijo prazničen. Ni prostega dneva, ni piknikov in trgovine so odprte. Edino, kar se nam zna zgoditi, bo kakšen nagovor in obvezna televizijska proslava.


18.10.2016

Propadli infrastrukturni projekti s števniki

Drugi tir, tretja razvojna os ... Takoj, ko slovenski infrastrukturni projekt dobi števnik, je praktično propadel.


11.10.2016

Trava je pol zdravja

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.


04.10.2016

Priljubljenost na toboganu

Tedenska glosa Marka Radmiloviča, tokrat o nenavadno visoki priljubljenosti premierja Mira Cerarja.


27.09.2016

Pi... v parlamentu

Preživimo nekaj naslednjih minut v družbi trenutno najbolj popularnih kletvic. Še opozorilo: Katerokoli kletvico boste v tem programu slišali, ne bo prvič izrečena na valovih nacionalnega radia. Ker gre za reprize, jih tako lahko razumemo kot interpretacije izključno v izobraževalne in informativne namene.


Stran 18 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov