Prince (1958-2016)

“Na koncu dneva je glasba, glasba. Če se ob njej počutiš dobro, je cilj dosežen.”

Prince, mojster kitare in še ducata instrumentov, skladatelj in avtor besedil, filmski igralec, upornik zabavljaške industrije in ne nazadnje glasbeni genij. Ni ga več, 2016 postaja vse bolj črno leto za glasbeno umetnost. Čeprav bi ga mnogi radi uvrstili le v širši spekter popa, je bil Prince Roger Nelson mnogo več.

Če vas bo smrt velikana glasbe prepričala, da se z njegovo glasbo spoznate malce bolj, potem vam svetujem, da začnete pri albumu Controversy, se vrnete do samega začetka, se spopadete z glasbo z albuma Chaos and disorder in kmalu boste spoznali, da Kiss, ena izmed njegovih najbolj znanih skladb, še zdaleč ni češnja na vrhu torte.

“Zgodovina ga bo brez težav uvrstila ob bok največjih državnikov in osebnosti obdobja, ki ga je živel.”

Kot je dejal pred leti: “Popu primanjkuje nevarnosti. In zato smo v popularni glasbi, tam kjer smo.”

Zaradi izjemnega talenta, nepopustljivosti, nebrzdane radovednosti pri iskanju novih načinov ustvarjanja glasbe, ga bo zgodovina, ko bo preteklo dovolj časa, brez težav uvrstila ob bok največjih državnikov in osebnosti obdobja, ki ga je živel.

Bolj ali manj se bodo zgodbe v naslednjih dneh vrtele okoli Škrlatnega dežja in še kake z Grammyem nagrajenega albuma Purple Rain, a to je le posledica pomanjkanja radovednosti, ki jo je Prince pridno upošteval vse do prezgodnjega konca.