Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


Zrcalo dneva

6300 epizod


Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Zrcalo dneva

05.12.2018


Pogovor z uglednim politologom in analitikom Ianom Bremmerjem o Trumpovi Ameriki, Putinovi Rusiji, Kitajski, brexitu, globalizmu in populizmu

Ian Bremmer je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018). Gre za uspešnico, v kateri cenjeni ameriški politolog in analitik zagovarja trditev, da volivci ob glasovanju za Donalda Trumpa nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili. Šlo je za protestne glasove. 

Ian Bremmer je ustanovitelj svetovalne družbe Eurasia Group in od leta 2013 profesor na New York University. Z njim smo posneli intervju za podkast Frekvence X o uporu poražencev globalizacije. Pogovor objavljamo v celoti.

Gospod Bremmer, kako vidite Trumpovo zmagoslavje in vzpon skrajne desnice v Evropi? Je mogoče najti podobnosti in povezave v obnašanju volivcev v ZDA in v Evropi?

“Absolutno. V obeh primerih imamo množice ljudi, ki imajo občutek, da politične in gospodarske elite, ki so blizu oblasti, ne delujejo več v njihovem interesu. Ta množica je prepričana, da je nanjo pozabila tudi intelektualna elita in množični mediji. Veliko ljudi je izgubilo službe in se upravičeno čuti odrinjene, tukaj je še vse bolj aktualno vprašanje migracij. Seveda so izkušnje ljudi v ZDA vendarle drugačne kot na primer v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Italiji, a na splošno imajo vsi zelo podobne skrbi, kar vodi v protestne glasove. Tako imamo zdaj že serijo protestnih glasovanj proti elitam, kar je okrepilo nekaj povsem drugačnega, pridobile so politične skupine praviloma na desni strani političnega spektra in s senzibilnostjo do nacionalizma.”  

Pravite, da je razmah populizma v ZDA in Evropi pravzaprav reakcija na globalizacijo. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno, smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril?

“Morda smo res preveč optimistični … Nekateri so verjeli, da je izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije nakazovala konec valu populizma, a seveda temu ni bilo tako. Nekaj je potrebno razjasniti takoj: ob vsem populizmu, ki nas obdaja, imajo ljudje občutek, da so njihove države zelo razdeljene, da institucije ne delujejo ravno legitimno, da sistem enostavno ne deluje. Tako mislijo navkljub 3,7 – odstotni globalni ekonomski rasti, navkljub zelo dobro delujočem gospodarstvu v Združenih državah in zelo nizki brezposelnosti. Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Pred nekaj mesecev ste bili tudi v švicarskem Davosu, kot opazovalec na svetovnem gospodarskem forumu. Tudi sicer podrobno spremljate dogajanje v Evropi. Kako vidite brexit, kaj predstavlja z globalnega vidika?

“Menim, da so imeli Britanci v teoriji mnogo upravičenih razlogov, zaradi katerih so volili za brexit. Zmožnost britanske vlade in njenih politikov, da implementirajo oziroma uresničijo izstop, pa se je očitno izkazala za nično. Posledica je izjemno nedelujoč politični proces, ki močno duši celoten sistem. Politika v Veliki Britaniji se zdaj posledično ukvarja samo z izstopom. To močno vpliva na britansko gospodarstvo, zaposlitve se selijo drugam in izid je še vedno precej negotov. Z mednarodne perspektive predstavlja brexit kolektivno jezo večine volivcev, ki so odšli na volišča v relativno majhnem številu, dobili pa ne bodo tistega, kar želijo. Velika Britanija bo postala šibka, Evropa bo postala šibka, oslabljeni pa bodo tudi transatlantski odnosi.”

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšna bosta šele vzdušje in miselna naravnanost, ko se bodo razmere na področju globalne ekonomije v prihodnjih letih obrnile na slabše? Kako bo s populizmom? Dejstvo je, da se bo stanje močno poslabšalo.”

Kako pa ocenjujete vlogo in poteze Rusije, tudi v luči novih konfliktov z Ukrajino?

“Rusi imajo občutek, da Zahodu ni mar zanje. Nato se je razširil, Evropska unija se je povečala, oni pa niso člani teh organizacij. Po razpadu Sovjetske zveze ni bilo pomembnega načrta za nadaljnjo usodo bivših sovjetskih republik. Ruskemu gospodarstvu ne gre pretirano dobro, je zelo kleptokratsko, politične reforme pa so v Rusiji praktično ugasnile. Posledično je Putin zelo protizahodno, zlasti pa zelo protiameriško nastrojen. Pripravljen je narediti vse, da bi zamajal in poglobil delitve, razpoke znotraj Evrope in ZDA. To je bilo videti pri intervenciji med ameriškimi volitvami, potezah med referendumom o Brexitu, širjenju vojne v Ukrajini. Rusi tako opozarjajo, da ne bodo tolerirali igračkanja z njimi na njim lastnem dvorišču, na področjih, ki so zanje prioritetna glede državnih in strateških interesov.”

Ampak vseeno: dopuščate možnost, da bi se Trump in ZDA nekega dne vendarle bolj povezala z Rusijo ali celo Kitajsko?

“Kratkoročno je praktično nemogoče, da bi ZDA postale zaveznik z Rusijo. Razlog je v dogajanju ob volitvah in pa tudi v preiskavi, ki poteka o Trumpovi kampanji in njegovi družini. Srednje in dolgoročno pa je vsekakor mogoče, da če se bodo odnosi med ZDA in Kitajsko slabšali, bodo Rusi začeli Kitajsko dojemati kot grožnjo, predvsem ekonomsko. Morda bi se zato lahko Rusi želeli povezati s ZDA, da bi tako omejili kitajsko moč.

Možno je tudi, da bi se v  10 do 15 let vsaj delno uresničile teze o tako imenovani skupini dveh-G2, torej da bi se zbližali ZDA in Kitajska. Za uresničitev takšnega scenarija bi moralo biti vloženega veliko truda. Predvsem truda s kitajske strani, da bi se počutili bolj sproščene in stabilne znotraj globalne ureditve z novimi institucijami. Hkrati bi moralo biti tudi več  volje do sklepanja kompromisov z ameriške strani, ki pa jih v preteklosti ZDA niso bile vajene.”

Ena izmed tez v vaši knjigi  Us Vs. Them: The Failure of Globalism je, da bodo avtomatizacija, roboti in umetna inteligenca vodili do nove populistične reakcije. Zakaj?

“Menim, da avtomatizacija, roboti in 3D-tiskanje odžirajo zaposlitve ljudem v bistveno večjem deležu, kot pa prosta trgovina in globalizacija. Prav mogoče je, da bodo nove tehnologije ustvarile nova delovna mesta, morda celo več delovnih mest, kot smo jih imeli nekoč, o tem sicer težko natančno sodim … Je pa jasno, da v naslednjih 5 do 10 letih ljudje, ki jih bo nova tehnologija zamenjala na njihovih delovnih mestih, nimajo in ne bodo imeli ustreznega izobraževanja, da bi se izpopolnili na novih delovnih mestih in zato se bodo počutili zavržene. To velja tako za bele kot modre ovratnike. Vlade se s tem izzivom ne ukvarjajo dovolj resno.”

Ena izmed klasičnih populističnih tez je, da priseljenci kradejo službe. Podobna stališča je slišati tako v ZDA kot v Evropi, a dejstvo je, da meje in zidovi ne bodo rešili problemov. Kakšen je vaš pogled na priseljensko politiko v ZDA in Evropi?

“Priseljenska politika mora odražati dejstvo, da gre za spreminjanje potreb po raznih veščinah in poklicih v razvitejših državah. V Nemčiji na primer zelo potrebujejo delovno silo, vendar ne potrebujejo nujno delovnih uslug, ki bi jih lahko v večini opravili na primer begunci iz Sirije. Večje so potrebe po višje usposobljeni delovni sili. Tudi Američani so v preteklosti imeli precej večjo potrebo po nižje kvalificirani delovni sili kot jo imajo danes. Težnja vsakega modernega direktorja je pač ustvariti večji zaslužek z manj zaposlenimi ljudmi. Visoko izobraženi migranti, na primer znanstveniki, bodo vedno iskan kader in se lahko preselijo praktično kamorkoli, večinski delež tako ekonomskih migrantov, ki iščejo boljše poslovne priložnosti, kot migrantov, ki bežijo iz strahu pred nasiljem iz svojih domovin, pa bo imelo večje težave pri zaposlitvi v državah, v katere želijo migrirati.”

Tukaj so še klimatske spremembe …

“Res je. Veliko je klimatskih beguncev iz revnih držav Afrike, česar pa v Evropi in ZDA še ne občutimo zelo, saj gre predvsem za prehode med revnimi državami. Premalo govorimo o klimatskih beguncih, ki so že dejstvo, njihovo število bo žal le še naraščalo. Gre za ranljive in zelo revne skupine.”


09.03.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


08.03.2020

V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa

V Sloveniji imamo 16 potrjenih okužb s koronavirusom. To še zdaleč ni epidemija, so danes poudarili pristojni, s primernimi ukrepi pa epidemijo lahko tudi preprečimo. Najbolj primeren ukrep je umivanje rok in da bolni z znaki akutne okužbe dihal ne hodijo med ljudi. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec je za jutri sklical sejo Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi. Zaradi koronavirusa novi krizni ukrepi na severu Italije. Po svetu ob dnevu žensk množični shodi s pozivi za enakopravnost. Občino Šentjernej bo kot nadomestni župan vodil Jože Simončič. Za športni vrhunec dneva poskrbel motokrosist Tim Gajser z drugim mestom na Veliki nagradi Nizozemske.


07.03.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


06.03.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


05.03.2020

Pet Slovencev se je s koronavirusom okužilo v Maroku in Italiji

Ministrstvo za zdravje je nocoj potrdilo peti primer okužbe z novim koronavirusom. Trije okuženi so med seboj povezani, gre za udeležence motorističnega potovanja po Maroku. Dva človeka pa naj bi se okužila v Italiji, za zdaj še ni znano, ali gre za dva ločena primera, ali sta potovala skupaj. Koronavirus je močno prizadel tudi gospodarstvo, ministrstvo za delo se je zato odzvalo s svežnjem ukrepov. - Podjetja bodo za čakanje delavcev na domu prejela državne subvencije - 14-ti predsednik državnega zbora je postal Igor Zorčič - Po dogovoru Rusije in Turčije opolnoči premirje v Idlibu - V boju za ameriško demokratsko predsedniško nominacijo le še Biden in Sanders


04.03.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


03.03.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


02.03.2020

Dramatične razmere na grško-turški meji

Človekoljubne organizacije ob dramatičnih razmerah na grško-turški meji udeležene države svarijo pred pretirano in nenujno uporabo sile. Ker si za prečkanje meje prizadeva več deset tisoč ljudi, pozivajo predvsem k vzpostavitvi sistemov za pridobitev azila. Atene so sinoči sicer sporočile, da najmanj en mesec ne bodo obravnavale novih prosilcev za azil, kar pa je po oceni Visokega komisariata za begunce v nasprotju tako s konvecijami Združenih narodov kot zakonodajo Evropske unije. - Izraelski desni blok po vzporednih izidih le sedež od večine - Cerar: SMC z vstopom v Janševo vlado izgubila svojo čast - Po enem tednu znova zagorelo v mariborski Surovini - Varuh človekovih pravic opozarja na prostorsko stisko Vipavskega CIRIUSA


01.03.2020

Pritisk migrantov na turško-grške meje se stopnjuje

Po včerajšnjem turškem odprtju mej se ob množičnih prihodih migrantov na mejo z Grčijo razmere vse bolj zaostrujejo. Varnostni ukrepi so na najvišji ravni, zaskrbljenost izraža celotna evropska skupnost. Grška vlada je po današnjem kriznem sestanku ostro obsodila dejanje Ankare, ki da migrante celo spodbuja k obleganju evropskih meja. - Šole v Furlaniji - Julijski krajini zaradi koronavirusa ostajajo zaprte - Na slovaških volitvah odločilne obljube o boju proti korupciji - Izraelci po letu brezvladja želijo veliko koalicijo in stabilno vlado - Jutri prvo pogajalsko soočenje Bruslja in Londona po brexitu


29.02.2020

Združene države s Talibani podpisale mirovni dogovor

Slovenija ostaja država brez potrjenega primera novega koronavirusa. Zgodba z ladjo Diamond Princess pa se je z vrnitvijo še zadnjih dveh potnikov v Slovenijo končala. Oba sta zdrava, pristojni pa ob tem svarijo pred nepotrebno paniko in stigmatizacijo. - Vrstijo se pozitivni odzivi na mirovni dogovor med Združenimi državami in Talibani - Bruselj Ankari ponuja okrepitev podpore pri obvladovanju migrantske krize - 18-ta Fabula v središče postavlja vprašanja iger moči - Slovenski orli v Lahtiju ekipno za las zgrešili zmago


28.02.2020

V Ljubljani protest proti koaliciji sovraštva

V Sloveniji za zdaj še ni potrjenega primera okužbe s koronavirusom, testiranih je bilo več kot 140 ljudi. Po državi je vzpostavljenih 16 točk, kjer bodo jemali brise za testiranje, nekatere bolnišnice in zdravstveni domovi izvajajo triažo pred vhodom. - Približno tisoč ljudi na protestu proti koaliciji sovraštva - 157 delavcev podjetja Boxmark prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi - Turčija opozarja, da ne morejo več obvladovati pritiska novih beguncev - Na Festivalu gorniškega filma glavna nagrada filmu Čolite


27.02.2020

Vlada sprostila blagovne rezerve zaščitne opreme

Čeprav se število okužb in smrti zaradi novega koronavirusa po svetu še naprej povečuje, pri nas za zdaj ni potrjenega nobenega primera. Kljub temu je vlada sprostila blagovne rezerve in hkrati vnovič pozvala pred širjenjem panike. - Prvo srečanje Milanovića in Pahorja v senci odprtega mejnega vprašanja - Macron in Conte v Neaplju obnovila francosko-italijanske odnose - Strokovna direktorica ljubljanske onkologije bo Irena Oblak - Štigličeva nagrada za življenjsko delo režiserki Emi Kugler


26.02.2020

Pahor Janšo predlagal za mandatarja

Sreda je prinesla dež, sneg, ponekod sodro - s tem pa tudi kar nekaj težav v prometu. Ob opomniku na to, da je februar še vedno zimski mesec, so pristojni okrepili pozive, da je strah pred koronavirusom v javnosti pretiran. Pri nas doslej ob skoraj stotih opravljenih testih niso potrdili nobene okužbe, v zdravstvenih ustanovah izvajajo preventivne ukrepe. Tudi pri zahodnih sosedih ob povečanju števila okuženih mirijo in ne zapirajo mej, ob dodatnem nadzoru za zdaj ni omejitev za potovanja. - Janez Janša tudi uradno kandidat za predsednika vlade - NLB podpisala pogodbo za nakup srbske Komercijalne banke - Slovenija uspešno preskočila finančno letvico Evropske komisije - Mariborski nogometaši nadigrali Muro in so tik za petami Olimpiji


25.02.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


24.02.2020

Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.


23.02.2020

Na severu Italije zaradi virusa izredni ukrepi, Avstrija razmišlja o zaprtju meje

Na severu Italije strmo narašča število okužb s koronavirusom. V Lombardiji, Venetu in Furlaniji so odpovedali množične prireditve, zaprte so šole in kulturne ustanove. V strahu so tudi sosednje države. Avstrija bo jutri odločala o zaprtju meje, nocoj so že ustavili ves železniški promet z Italijo. Na morebiten izbruh virusa se pripravljajo tudi na Hrvaškem. Pri nas za zdaj še ni potrjene nobene okužbe. Pristojni priznavajo, da je le še vprašanje časa, a mirijo pred paniko. -Zdravstvene ustanove se pripravljajo. O ukrepih jutri sekretariata Sveta za nacionalno varnost - Kanarske otoke zajela peščena nevihta, odpovedani številni leti - Pustne maske zavzele ulice. Največje povorke na Ptuju, v Cerknici in Cerknem - Košarkarji s prvo zmago v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo


22.02.2020

Italija zaradi hitrega širjenja koronavrusa sprejema stroge ukrepe

V sosednji Furlaniji Julijski krajini so razglasili izredne razmere, ki bodo veljale do konca julija. V Venetu in Lombardiji so namreč potrdili 51 okužb, poročajo tudi o dveh smrtnih primerih. Italijanske oblasti mirijo, da je situacija pod nadzorom. Enako pravijo tudi pristojni pri nas, različni organi se dnevno uskaljujejo, premier Šarec zagotavlja, da imamo tudi načrt v primeru širšega izbruha virusa. Ostale novice: V Londonu množični shod proti izročitvi Assangea Združenim državam. Demokrati v Nevadi izbirajo predsedniškega kandidata. Maske preplavile ulice številnih mest. V Ljudskem vrtu malo pred koncem Maribor in Olimpija izenačeno 1:1.


21.02.2020

V sosednji Furlaniji Julijski krajini zaradi virusa razglasili izredne razmere

Italija zaradi hitrega širjenja koronavrusa sprejema stroge ukrepe. V sosednji Furlaniji Julijski krajini so razglasili izredne razmere, ki bodo veljale do konca julija. V Venetu in Lombardiji so namreč potrdili 51 okužb, poročajo tudi o dveh smrtnih primerih. Italijanske oblasti mirijo, da je situacija pod nadzorom. Enako pravijo tudi pristojni pri nas, različni organi se dnevno uskaljujejo, premier Šarec zagotavlja, da imamo tudi načrt v primeru širšega izbruha virusa. V današnji zadnji informativni oddaji ne preslišite še - V Londonu množični shod proti izročitvi Assangea Združenim državam - Demokrati v Nevadi izbirajo predsedniškega kandidata - Maske preplavile ulice številnih mest - V Ljudskem vrtu malo pred koncem Maribor in Olimpija izenačeno 1:1


20.02.2020

Koronavirus: Zdrava Slovenca naj bi jutri odletela z Japonske

Dva od šestih slovenskih potnikov, ki so minula dva tedna preživeli v karanteni na ladji Diamond Princess ob obali Japonske, sta že doma. Kljub temu, da nista okužena s koronavirusom, bosta še 14 dni preživela v domači karanteni. Dva Slovenca, pri katerih je test pokazal okužbo, medtem ostajata v japonski bolnišnici, še dva neokužena pa naj bi jutri z italijanskim letalom odletela z Japonske. Druge novice: Bobnarjeva bo Mahniča prijavila zaradi napada na njeno čast, dobro ime in integriteto. Politiko na področju okolja čaka tako vprašanje odpadne empalaže kot sosežiga odpadkov. Evropski voditelji še daleč od dogovora glede dolgoročnega proračuna. Slovenski košarkarji kvalifikacije za Evropsko prvenstvo začeli s porazom proti Madžarom.


19.02.2020

Svet SMC nadaljnje pogovore z Janšo, v SDS menijo, da pogajanja potekajo prepočasi

Čas, ki ga imajo stranke za pogovore o morebitni novi vladni koaliciji, se izteka, odgovore bo treba sporočiti do prihodnjega tedna. Medtem ko je danes SMC podprl predsednika stranke Zdravka Počivalška, da nadaljuje pogovore o vstopu v morebitno vlado Janeza Janše, SDS meni, da ti pogovori potekajo prepočasi. Ob tem pa jih zaposluje tudi nova afera zaradi obiska članov Knovsa na NPU-ju, ki je povzročil pravo besedno vojno med prvakoma LMŠ in SDS. Po mnenju stroke člani Knovsa prekoračili svoje pristojnosti. Drugi poudarki: Letalo, ki bo domov pripeljalo Evropejce z ladje Dimond Princess, že leti proti Japonski. Koprska Marjetica: danes razrešitev direktorja, jutri pogovori glede stavke. 100-letni Javor rebraš s skoraj 30 tisoč evri kupnine rekorder letošnje licitacije lesa.


Stran 81 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov