Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ludwig van Beethoven: Klavirski trio št. 5 v D - duru op. 70
Izvajalec: Trio Arcadia v zasedbi Gorjan Košuta, violina; Miloš Mlejnik, violončelo in Rainer Gepp, klavir

Carl Maria von Weber: Kvintet v B-duru op. 34
Izvajalci: Jože Kotar in Godalni kvartet Slovenske Filharmonije

Franz von Suppé: Uvertura k operi Pesnik in kmet (verzija za flavto in harmoniko)
Izvajalca: Michael Copley, flavta in Dag Ingram, harmonika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Max Reger: Varijacije in fuga na Mozartovo temo za dva klavirja, op. 132a
Izvajalca: Andreas Groethuysen, klavir in Yaara Tal, klavir

Pesem Čudo je napisal srbsko-ameriški pesnik, tudi Pulitzerjev nagrajenec za poezijo – Charles Simic. Simiceva pesem je del zbirke Razgaljanje tišine; gre za izbor iz štirinajstih pesniških zbirk – leta 2001 ga je pripravil Tomaž Šalamun, ki je tudi poslovenil pesmi.

Franz Liszt: besedilo:Ferdinand Freiligrath): O ljubi, dokler le ljubiti moreš, S. 298
Izvajalca: Margaret Price, sopran in Cyprien Katsaris, klavir

Joseph Joachim: Koncert za violino in orkester v madžarskem slogu, op. 11
Izvajalci: Elmar Oliveira, violina; Londonski filharmonični orkester in dirigent Leon Botstein

Denes Agay: Pet lahkih plesov
Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart

Zelo uspešno serijo koncertov v ljubljanskem Cukrarna Baru to sezono končuje nastop eminentne, virtuozne skupine, v kateri bodo zaigrali bobnar Žiga Kožar, basist Erik Čebokli, pianist Gregor Ftičar in saksofonist Tadej Tomšič, posebna gostja bo tolkalka Petra Vidmar. V kratkem pogovoru bomo razkrili tudi Tomšičevo ljubezen, in sicer do hitrih avtomobilov.

Charles-Marie Widor je bil zelo dober v orgelski improvizaciji. Temelj zanjo je videl v dobrem poznavanju pedalne tehnike in orgelskih del Johanna Sebastiana Bacha. Prav to znanje je zahteval tudi od svojih učencev. Na pariškem konservatoriju je namreč po smrti Césarja Francka leta 1890 prevzel njegovo mesto učitelja orgel, vendar je po šestih letih poučevanje opustil in na isti ustanovi postal profesor kompozicije. Med njegovimi učenci so bili nekateri priznani orglavci in skladatelji: Marcel Dupré, Louis Vierne, Charles Tournemire in Edgard Varese.

Kratka glasbena medigra.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kratka radijska igra je nastala po istoimenski črtici slovenske pisateljice Zofke Kveder iz leta 1899. V drami o življenjski stiski revna kmečka družina zaradi prezadolžene kmetije postane žrtev premožnega krajevnega veljaka.

Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina

Pavlovec – Branko Šturbej
Pavlovčevka – Nataša Barbara Gračner
Grabiša – Dare Valič
Reich – Boris Ostan
Krčmar – Uroš Smolej
Berač – Zvone Hribar

Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V fokusu bosta poročilo s petega koncerta cikla FKK Slovenske filharmonije in dobrodelni koncert Glasba za prihodnost Slovenskega mladinskega orkestra. Govorimo tudi o drugem koncertu iz cikla Amabile, 5. mednarodni glasbeni olimpijadi Ljubljana 2022, mednarodnem pomladnem glasbenem festivalu Cremona in tržaškem Rigolettu.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Francoski sodobni šansonjer s portretsko ploščo.

S sogovornikom, Primožem Trdanom, predstavljamo prvi izbor s 67. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki je oktobra 2021 potekala v Beogradu.
Izbor skladb:
Sławomir Wojciechowski (Poljska): "Škrlatna" za godalni kvartet
Angela de Ponte (Portugalska): "Interakcije" za ansambel
Ivana Ognjanović (Srbija): "Osamljeni nebotičnik" za orkester in zvočni posnetek
Nevill Hall (Slovenija): Or looked back to the flowing za orkester
John Menoud (Švica): Randolph navigation za ansambel

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Nora luga (1931) je predstavnica starejše romunske pesniške generacije. Njen opus obsega preko petnajst pesniških zbirk, za katere je prejela številne nagrade, tako doma kot v tujini. Njene pesmi so večkrat nadrealistično obarvane, zanje pa je značilen tudi divji ritem, ki ga vodi nenavaden, edinstven jezik. Nora luga je leta 2005 objavila pesniško zbirko Deklica s tisoč gubami. Objavljamo deset pesmi iz te knjige.

Prevajalec: Aleš Mustar
Interpretka: Barbara Žefran
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Tonski mojster: Andrej Kocan
Urednik oddaje: Gregor Podlogar
Leto nastanka: 2011

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.