Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Številni skladatelji so umrli zelo mladi in pogosto na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Danes bomo v oddaji Glasbena jutranjica spoznali življenja desetih skladateljev, ki so umrli, preden so dopolnili 40 let. Nasprotno je, recimo, finski skladatelj Jan Sibelius umrl v izjemno visoki starosti 91 let. Njegov sodobnik Richard Strauss je prav tako dosegel impresivnih 85 let, in to kljub številnim težavam, ki so pestile njegovo življenje. Absolutni zmagovalec v dolgem ustvarjalnem življenju pa je ameriški skladatelj Elliott Carter, ki je tik pred smrtjo v 103. letu starosti še skladal. A niso imeli vsi te sreče, zato vam bomo danes predstavili velikane kompozicije, ki niso dočakali niti 40 let.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, publicist in prodoren pesniški kritik Peter Kolšek je podpisal osem knjig poezije. Pesem Grob je iz pete med njimi, iz knjige Opuščanje vrta, ki je izšla leta 2009. Zaznamuje jo boleče zavedanje časa in minljivosti, ki ga zna Kolšek ublažiti tako, da ga ovije v nežno melanholijo.

Interpretira: Branko Jordan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Cécile Chaminade je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Bila je tudi inventivna in virtuozna pianistka ter ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja snemale klavirske skladbe. Danes poslušajte izvirne zgodovinske posnetke klavirskih skladb v avtoričini izvedbi: posnetki na glasbenih zvitkih so iz 20. let 20. stoletja, fonografski posnetek pa že iz leta 1901. Predvajali bomo tudi najizrazitejše samospeve o ljubezni in naravi z mezzosopranistko Anne Sofie von Otter in pianistom Bengtom Forsbergom.

V tem tednu posvečamo cikel oddaj ugledni francoski skladateljici in pianistki Cécile Chaminade, ki je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del, okrog 400 skladb, med njimi jih je okrog 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega časa ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester ter simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo vključujejo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih, od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate, od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, globoko občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa sledi pridobitvam poznoromantične francoske glasbe. Cécile Chaminade je bila zelo priljubljena v Angliji, kjer je v Londonu redno izvajala klavirske recitale, večkrat je bila gostja britanske kraljice Viktorije, zelo uspešno je gostovala tudi v Združenih državah Amerike, kjer so občudovalci njene glasbe ustanovili več ''klubov Chaminade''. Leta 1913 je kot prva skladateljica prejela prestižno nagrado – Légion d’Honneur / legijo časti.
Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Oddajo namenjamo glasbi Nicoloja Paganinija. Skladatelj je v sebi združeval neverjetne ustvarjalne in poustvarjalne moči in je že za življenja, kot tudi stoletja pozneje, vznemirjal glasbeni svet. Med njegovimi deli je med najbolj priljubljenimi zbirka 24-ih kapričev, ki pomeni velik izvajalski izziv za vsakega violinista. Pred nekaj leti je kapriče na CD ploščo posnel violinist Žiga Brank, ki je ob tej priložnosti spregovoril o skladatelju in njegovem delu.

Ljubljanica, smaragdno zelena reka naše prestolnice, je zanimiva z več vidikov, od geološko geografskih, saj je takorekoč sestavlena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji.

V drugi oddaji, v kateri se srečujemo s Špelo Trošt, umetnico in producentko, ki je po opravljenem magisteriju iz dramaturgije študij nadaljevala in ga sklenila z doktorsko disertacijo z naslovom Genealogija pojma prisotnosti v uprizoritvenih umetnostih, vas vabimo, da prisluhnete sintezi tega raziskovalnega dela. V njem avtorica preko študij ključnih gledaliških reformatorjev dvajsetega stoletja ter nanašajoč se na filozofska dognanja v zvezi s pojmom prisotnosti, predstavi postopne metamorfoze prisotnosti telesa na stičiščih med gledališčem in performansom, body artom in post-organskim performansom.

Glasbena medigra

Steve Klink je avtor vseh skladb na morda najboljši Mijini plošči do sedaj. Koncertna predstavitev bo v ljubljanski Drami v nedeljo, 5. marca, v okviru cikla Ars in Drama.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddaja o njej bo tokrat uprizorjena v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana.

Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič,
prevajalec: Kajetan Gantar,
režiserka: Ana Krauthaker
pomočnik režije: Andrej Jus,
Kreon: Vladimir Vlaškalić,
Antigona: Doroteja Nadrah,
Ismena: Lara Wolf,
Hajmon: Stane Tomazin,
Tejrezias: Sandi Pavlin,
Glasnik: Nejc Cijan Garliatti,
Stražar: Žiga Udir,
vodja zbora: Matija Vastl,
zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh,
glasbeni izvajalec: Goran Krmac,
bralka: Barbara Zupan,
urednik oddaje: Vlado Motnikar,
zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,
asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa,
luč: Marko Levičnik.

Na srednji trgovski in aranžerski šoli v Ljubljani dokazujejo, da je mogoče uspešno jezikovno vključevanje dijakov priseljencev v šolski program. Je pa za to potrebno veliko socialnega čuta, pa tudi požrtvovalnosti učiteljev in dijakov. Gre za več kot le poklic. Učenje slovenščine otrok priseljencev je namreč poslanstvo, ki ima značilnosti humanitarnega dela. Gostje pogovora bodo učiteljici slovenščine Magda Horvat in Alenka Medved ter ravnateljica Elizabeta Hernaus Berlec.

Posvečamo se skladbi Orfej za bodečo žico Hansa Wernerja Henzeja in znameniti uglasbitvi Mir na zemlji Arnolda Schönberga.
Poje Danski radijski zbor pod vodstvom Stefana Parkmana.

V štirinajstih nadaljevanjih odkrivamo dramatično pripoved Zorka Jelinčiča, enega izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (v Kopru, Rimu, San Gimignanu, Civitavecchii) in obdoje konfinacije v Isernii. S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja. Njegovo intimno izpoved tako skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom. Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v pričevanjsko pripoved in tankočutno zapisal zgodbo Zorka Jelinčiča.

Za to delo je avtor Dušan Jelinčič prejel prvo nagrado na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama. Za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst let svinca je Dušan Jelinčič prejel nagrado Prešernovega sklada. Iz utemeljitve nagrade: "Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika. (...) Zaradi nazornega etičnega imperativa, ki prerašča individualno sfero in zaobjema kolektivno držo, se roman vključuje v tradicijo slovenskega romana na Tržaškem, ki od konca vojne naprej ustvarja veliko kolektivno besedilo, usmerjeno v literarizacijo fašistične ere in druge svetovne vojne. Hkrati pa Jelinčič prenovi tržaško jezikovno paradigmo, ko se oddalji od manieristično dodelanega pisanja in se odloči za direktno in sproščeno izrekanje, za komunikativni model jezika."

Knjiga je izšla konec leta 2020 pri tržaški založbi Mladika.

Radijsko pripoved sta pod režijskim vodstvom Suzi Bandi oblikovala igralca Vladimir Jurc in Matija Rupel.

Produkcija: RAI - Radio Trst A, 2022.

V prejšnji oddaji smo prišli do konca prvega dejanja muzikala Annie, kjer se je zgodba pletla in zapletla, drugo dejanje pa kot vedno prinaša razplet in seveda srečen konec. Upravničin brat Rooster in njegovo dekle Lily razmišljata, kako bi od milijarderja, ki je edinemu mar za Annie, dobila denar. Preden vas prepustimo glasbi, preletimo vsebino drugega dejanja. Annie nastopi na radiu, kjer Warbucks obljubi 50.000 dolarjev nagrade paru, ki dokaže, da sta njena oče in mati. Vsi v sirotišnici so navdušeni, ko slišijo, da je njihova prijateljica na radiu, vsi, razen Pepperja. Novica o denarni nagradi za starše pa ne uide niti upravnici. Kmalu zatem se na vratih sirotišnice pojavita Ralph in Shirley Mudge, ki trdita, da sta prišla po svojo hčerko. A to sta pravzaprav Rooster in Lily, ki upravnici razložita svoj načrt. Za tretjino nagrade, kolikor ji jo obljubita, jima upravnica pove za pismo, ki je skrito v obesku verižice.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Predvajamo tri skladbe s plošče ameriškega skladatelja Andrewa McIntosha (Kairos, 2022). Izdelek je kontemplacija ob oddihih v naravi; gre za skladbe, ki se premikajo počasi, gradijo pa na zvočnih teksturah, v katerih se znajdejo tudi izseki zvočnih izkaznic kalifornijskih naravnih rezervatov. Skladatelj nas s tovrstnim pristopom spodbuja k natančnemu poslušanju, terenski posnetki se vklapljajo kot enakovredna plast, ki jih glasbeniki posnemajo, se zlivajo z njimi. Nasploh se McIntoshev opus kaže kot brisanje ločnic med naravo in kulturo, med naravnim in družbenim časom, med tistim, česar nismo zaznali, ter tistim, kar nam je uspelo arhivirati.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.