Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 5. avg. 2024

Ars • Pon, 5. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so Schubertov samospev Du bist die Ruh (D. 776), Concerto da chiesa št. 3 v c-molu, op. 6 Arcangela Corellija, Veliki koncertantni duo, op. 85 Maura Giulianija, Vivaldijev Koncert v d-molu za violo d'amore, lutnjo, godala in basso continuo, RV 540 in Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza v priredbi za kitaro Abela Carlevara.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Briljantne variacije za klavir in orkester na priljubljeni ples iz Auberjeve opere Gustav III Césarja Francka in suito iz baleta Kuhinjska revija Bohuslava Martinůja.

Srečko Kosovel v pesmi ubeseduje občutek poletnega meseca, avgusta, ko pravi: "Vse se je izpolnilo zdaj." V njej pa tokrat ne nastopajo njegovi znameniti bori, ampak topoli. Pesem bo prebral dramski igralec Damijan Trbovc.

Na sporedu so Dvanajst variacij za klavir na francosko otroško ljudsko pesem 'Ah vous dirai-je, Maman', K. 265 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Andante spianato in velika briljantna poloneza za klavir in orkester, op. 22 Frédérica Chopina, skladba Dance of the Blind Marjana Mozeticha, simfonična pesnitev Håkon Jarl, op. 16 Bedřicha Smetane, Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela in uvertura Helios Carla Nielsena.

10:00
Poročila

Erik Satie je bil enfant terrible francoske in evropske glasbe ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Kot štiri leta mlajši Debussyjev sodobnik se je rodil 17. maja 1866 in je bil na svoji razgibani ustvarjalni poti ena vodilnih osebnosti pariške umetniške avantgarde ter predhodnik poznejših glasbenih tokov minimalizma, repetitivne glasbe in gledališča absurda. Satija so zaradi ekscentričnosti njegove glasbe in delovanja označili za "gimnopedista", še preden je napisal klavirski cikel Gymnopedies (po grški besedi Gymnopaedia, ki je označevala vsakoletno praznovanje v starogrški Šparti, med katerim so goli mladeniči prikazovali atletske spretnosti. Pozneje pa si je Satie pridobil vzdevek "fonometrik" (nekdo, ki meri zvoke).

11:00
Poročila

Oddajo bomo namenili skladbam iz zakladnice starejšega slovenskega džeza. Slišali bomo skladbe v izvedbi Kvinteta Jožeta Privška, Ljubljanskega jazzovskega ansambla, Jožeta Kampiča, Beti Jurković, Ivanke Kraševec, Akademskega plesnega orkestra, Greentown Jazz Banda in drugih.

12:00
Poročila

12:05
Arsove spominčice: Haydn in Paganini

13:00
Poročila

V sredo, 7. avgusta, v oddaji Odprta knjiga začnemo brati knjigo kapitana in upokojenega menedžerja tržaške ladjedelnice Bruna Volpija Lisjaka z naslovom Vonj po morju. Lisjak je avtor več kot polovice ducata knjig, v katerih je ob pomoči javnih in osebnih arhivov potegnil iz zgodovinske pozabe preteklost tržaškega ribištva in pomorstva tamkajšnih Slovencev. Leta 2010 smo ga skupaj z muzealko Vereno Vidrih Perko obiskali na njegovem domu blizu Sežane, kamor se je preselil iz Trsta. Slišali boste skrajšani posnetek z najizrazitejšimi temami enournega pogovora, ki ga je ob obisku posnel Goran Tenze.

Glasbeniki so izvedli arije, madrigale in druge vokalne ter instrumentalne skladbe beneške skladateljice in pevke iz 17. stoletja Barbare Strozzi.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo sopranistko Cristino Miatello in njen ansambel, s katerim je nastopila na 22. Festivalu Radovljica, posvečenem ustvarjalnosti žensk. Sopranistka Cristina Miatello je po diplomi z odliko na Pollinijevem glasbenem konservatoriju v Padovi študirala solopetje pri profesoricah Elisabeth Schwarzkopf, Elly Ameling in Eliu Battaglii, v baročni izvajalski praksi pa se je specializirala pri Sergiu Vartolu. Bila je finalistka in zmagovalka vrste tekmovanj v komorni vokalni glasbi v Italiji, s svojim delom v mednarodnem glasbenem prostoru pa je postala ena najbolj priljubljenih izvajalk baročne komorne glasbe 17. in 18. stoletja. Leta 1999 je ustanovila ansambel L’aura soave, v katerem pojeta tudi sopranistka Patrizia Vaccari in basist Andrea Favari, igrata pa gambistka Yuki Aihara in čembalist Roberto Loreggaian. Ansambel L’Aura Soave se največ posveča odkrivanju, študiju, izvajanju in predstavljanju italijanskega madrigalnega repertoarja za dva ali tri glasove, pa tudi vseh vokalnih in instrumentalnih skladb s čembalom iz baročnih obdobij. Glasbeniki ansambla L’Aura Soave so posneli večje število zgoščenk in zanje prejeli nagrade mednarodnih kritikov, med drugim tudi Diapason d’Or and Premio Cini. Njihov koncertni spored, ki so ga predstavili na Festivalu Radovljica 2004, je odkril dramatično izraznost italijanske glasbe, predvsem madrigalov, kantat, arij, duetov in tercetov beneške skladateljice in pevke Barbare Strozzi, zagotovo ene najzanimivejših in najbolj cenjenih italijanskih glasbenic 17. stoletja.

14:00
Poročila

Živimo v dobi, ko se vse bolj zanašamo na različne tehnologije in internet. Ameriški pisec Nicholas Carr (1959) že vrsto let razmišlja o posledicah tehnologij in interneta na človeka. V delu Plitvine (iz l. 2010, slovenski prevod je izšel l. 2011) raziskuje, kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja. Nekje med drugim piše: "Z vidika nevrologije drži, da postanemo tisto, kar mislimo." In še, to se danes premalo poudarja: "Več informacij pomeni manj znanja." V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2012, razmišljamo o tem, kako internet oblikuje človeški um in kako spodbuja površno branje, hitro razmišljanje ter površinsko dojemanje položaja. Gost dr. Miha Kovač še poudarja, zakaj je branje knjig pomembno in kako nas brskanje po spletu utrjuje v lastni percepciji sveta.

Olimpijske igre v Parizu so se prevesile v drugo polovico in ob tej priložnosti, izjemnem športnem dogodku, ki na svetu poteka vsako četrto leto, prvi avgustovski oddaji namenjamo nekaterim najslovitejšim glasbenim temam, povezanim z olimpijskimi igrami. Glasba, ki smo jo izbrali za predvajanje, ne obsega le repertoarja za pihalni orkester, temveč tudi simfonična dela, vsekakor pa slovesne fanfarne teme postavljajo v ospredje pihala, še zlasti žlahtna trobila. Najprej bo na sporedu glasba Josefa Suka, Dmitrija Šostakoviča in Johna Williamsa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Lanskoletni nagrajenec Groharjeve štiipendije Martin Ramoveš se v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki predstavlja s stripovskimi deli. Njegove najnovejše stvaritve so nastale po zgodbah pesnika Janeza Ramoveša, razstava pa nosi naslov Mačkova glava. V multimedijskem centru Kibla v Mariboru pa si je mogoče ogledati fotoanimacijo Dioptia Kibla večmedijskega umetnika Marka Košnika. V oddaji pa objavljamo tudi pesniškezbirke, ki so letos nominirane za Veronikino nagrado. Vabljeni k poslušanju!

Violinistka Jelena Pejić je 30. 11. 2022 nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Iztokom Kocenom ter izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega. Za svojo interpretacijo je leto pozneje prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo.
Jelena Pejić je doma iz Srbije in je svoje glasbeno šolanje začela s sedmimi leti v glasbeni šoli Stanislava Biničkega v Leskovcu. Leta 2015 je nadaljevala svojo pot na šoli za glasbene talente v Čupriji pri Milici Mladenović, leta 2021 pa je končala dodiplomski študij na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Monike Skalar. Potem se je na isti akademiji vpisala še na podiplomski študij v razredu Vasilija Meljnikova, v času koncerta pa je bila študentka drugega letnika.

Anja Zag Golob: Watson,
Carlos Pascual: V pričakovanju Kitajcev,
Nataša Kramberger: Po vsej sili živ.

Recenzije so napisali Jure Jakob, Leonora Flis in Urban Tarman.

Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Voditelj Matej Juh.

Predvajali bomo baletno pantomimo Možiček Josipa Ipavca in suito za orkester Belokranjske pisanice Danila Bučarja.

Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval v glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Vzornika sta mu bila predvsem oče in stric Benjamin in tako je že v mladosti kot samouk začel skladati samospeve, še bolj pa se je njegovo kompozicijsko ustvarjanje okrepilo po prihodu v višjo gimnazijo v Celju leta 1889. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej; ne hodi po splošno znanih, priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki odrašča v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav pripoveduje o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, njena ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Slovenski zgodovinar Boris Golec raziskuje zgodovino meščanskih naselbin, socialno in kulturno zgodovino slovenskega prostora med 16. in 19. stoletjem. Pozoren je tudi na sodobno dogajanje. Njegov esej z naslovom Solkanca pod Andi smo prvič predvajali leta 2017.

''Ko sem v letih 1992/93 mudil na trimesečnem študijskem potovanju med slovenskimi rojaki v Južni Ameriki, mi je med opravljanjem številnih intervjujev ostal v spominu zlasti pogovor z zakoncema Petrom in Albino Štrukelj, Solkancema iz kraja San Carlos de Bariloche pod argentinskimi Andi. V Bariloče, kot pravijo tamkajšnji Slovenci svojemu kraju, zdaj mestu, ki s predmestji šteje več kot sto tisoč prebivalcev, sta Štrukljeva prišla kot predstavnika dveh primorskih izseljenskih valov. Peter, ki se je v Argentino preselil leta 1929, se je z Bariločami prvič srečal leta 1936, Albina pa mu je v novo domovino sledila dobri dve desetletji pozneje, leta 1951, med zadnjimi Primorci iz drugega, manjšega priselitvenega vala. Posebnost njune priselitve je bila predvsem ta, da sta prijateljevala že v stari domovini, nato vseskozi ostajala v pisnih stikih in se končno po dolgih 22 letih in številnih težavah spet znašla skupaj, tokrat za vedno. Njuni v marsičem različni življenjski usodi imata veliko splošnih značilnosti primorske ekonomske emigracije, a je treba poudariti, da Peter Štrukelj ni ostal njen anonimen predstavnik. Ustvaril si je namreč prepoznavno ime v pionirskem obdobju bariloškega in argentinskega gorništva in andinizma.''

Glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki Nokturna iz Liričnih skladb, op. 54 norveškega skladatelja Edvarda Griega v izvedbi pianista Leifa Ova Andsnesa. Oblikovalec zvoka eseja je Jon Čergan, pesmi interpretira Ana Zavrtanik Ugrin, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.

Ko je poljski skladatelj Witold Lutosławski svojega madžarskega kolega Bélo Bartóka označil za »ključno osebnost glasbe 20. stoletja«, zagotovo ni pretiraval. Bartóku je kot skladatelju in glasbenemu etnologu uspelo združiti tradicijo klasične glasbe in ljudske glasbe s sodobnimi dosežki, rezultat pa je bil slog, ki je zadel ravno pravo noto med popularnim in prefinjenim. Tudi kot pianist in pedagog je vplival na rodove učencev klavirja. Nič čudnega, da se glasbeniki še danes s strastjo potopijo v edinstveni »Bartókov kozmos«. Dva taka sta dirigent Alan Gilbert in pianist Igor Levit, ki sta 2. februarja v Hamburgu z orkestrom Filharmonije na Labi Zahodnonemškega radia na festivalu, posvečenem Bartóku, izvedla številna skladateljeva dela, med njimi tudi Tretji klavirski koncert, Divertimento in Koncert za orkester.

22:00
Poročila

Zakonski par v kvizu zadene enotedensko letovanje v hotelu. A začetni zapleti na poti do hotela napovedujejo tudi neskončne težave in neprijetnosti med dopustovanjem: srečneža namreč postaneta žrtev hotelskega totalitarnega sistema in osebja, ki koordinira goste. Delež pri zapletih pa ima zagotovo tudi togotno razpoloženje protagonista.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc
Izvajalec pesmi »Čist nor«: Sokoli

Mož – Janez Hočevar - Rifle
Žena – Maja Boh
Receptor – Bojan Emeršič
Natakar – Robert Waltl
Šef – Pavle Ravnohrib
Lift boy – Jernej Šugman
Konjar – Tone Gogala
Čolnar – Ivan Rupnik
Reševalec – Zvone Hribar

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih radia Slovenija januarja 1993.

Glasbena medigra.

Sodobni ameriški pesnik Joshua Beckman (1971), ki je pred leti nastopal na literarnih festivalih Dnevi poezije in vina ter Vilenica, sodi med najzanimivejše pesniške glasove na drugi strani Atlantika. Za svoje delo je prejel več nagrad in prevedel Šalamunov Poker v angleščino ter o njem napisal tudi posebno pesniško knjigo z naslovom Tomaž (2021). V slovenščini lahko beremo izbor iz Beckmanove poezije z naslovom Zapusti New York (LUD Šerpa, 2003) in pesniško zbirko Sunek (LUD Šerpa, 2012), ki je prva njegova v celoti prevedena knjiga pri nas. Posebno mesto v tej zbirki zavzemajo soneti, ki nadaljujejo tradicijo tako imenovane poezije "stalnega toka", v kateri se pesnik ukvarja z mestom posameznika v svetu. In tudi zato se njegovi soneti naslanjajo na značilnosti sodobne poezije, kot so večglasnost, pozornost do jezika, miselni preskoki in podobno. Objavljamo sedem njegovih sonetov.

Prevajalka Ana Pepelnik,
interpret Rok Vihar,
režiser Klemen Markovčič ,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2009.

Oddajo namenjamo ustvarjanju Ane Kravanja, violistke, vokalistke, tolkalke in improvizatorke. Ob naštetih instrumentih igra še na množico tradicionalnih, klasičnih in lastnoročno narejenih glasbil. Poleg aktivnega soustvarjanja v skupini Širom je na svoji glasbeni poti sodelovala z mnogimi slovenskimi in tujimi umetniki. Pred kratkim je izdala svojo prvo solistično ploščo.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov