Slovenski zgodovinar Boris Golec raziskuje zgodovino meščanskih naselbin, socialno in kulturno zgodovino slovenskega prostora med 16. in 19. stoletjem. Pozoren je tudi na sodobno dogajanje. Njegov esej z naslovom Solkanca pod Andi smo prvič predvajali leta 2017.
''Ko sem v letih 1992/93 mudil na trimesečnem študijskem potovanju med slovenskimi rojaki v Južni Ameriki, mi je med opravljanjem številnih intervjujev ostal v spominu zlasti pogovor z zakoncema Petrom in Albino Štrukelj, Solkancema iz kraja San Carlos de Bariloche pod argentinskimi Andi. V Bariloče, kot pravijo tamkajšnji Slovenci svojemu kraju, zdaj mestu, ki s predmestji šteje več kot sto tisoč prebivalcev, sta Štrukljeva prišla kot predstavnika dveh primorskih izseljenskih valov. Peter, ki se je v Argentino preselil leta 1929, se je z Bariločami prvič srečal leta 1936, Albina pa mu je v novo domovino sledila dobri dve desetletji pozneje, leta 1951, med zadnjimi Primorci iz drugega, manjšega priselitvenega vala. Posebnost njune priselitve je bila predvsem ta, da sta prijateljevala že v stari domovini, nato vseskozi ostajala v pisnih stikih in se končno po dolgih 22 letih in številnih težavah spet znašla skupaj, tokrat za vedno. Njuni v marsičem različni življenjski usodi imata veliko splošnih značilnosti primorske ekonomske emigracije, a je treba poudariti, da Peter Štrukelj ni ostal njen anonimen predstavnik. Ustvaril si je namreč prepoznavno ime v pionirskem obdobju bariloškega in argentinskega gorništva in andinizma.''
Glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki Nokturna iz Liričnih skladb, op. 54 norveškega skladatelja Edvarda Griega v izvedbi pianista Leifa Ova Andsnesa. Oblikovalec zvoka eseja je Jon Čergan, pesmi interpretira Ana Zavrtanik Ugrin, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
