Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Literarni zgodovinar in teoretik Dejan Kos je leta 2015 objavil pesniško zbirko Evangelij bližine, pet let pozneje pa Zahvalne speve. Zbirka, ki je razdeljena v tri cikle, se konča s ciklom Molitev. V Lirični utrinek smo uvrstili sklepno pesem cikla in zbirke z naslovom Le Ti, ki si bil in ki boš. Interpretira jo Matej Puc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred vrati je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. Na veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v slovenskem prostoru globoko zakoreninjeno. Obiskali smo Brezje in Ptujsko Goro.

Lepa si, Roža Marija je naslov zgoščenke, na kateri so zbrane slovenske ljudske pesmi, ki častijo Marijo. Nekatere med njimi se sliši po naših cerkvah, še več je tistih, ki niso namenjene liturgiji, ampak se jih prepeva ob tako imenovanih ljudskih pobožnostih, ob vsakdanjih opravilih, na romanjih in ob praznikih. Kot je v knjižici zgoščenke zapisala g. Adrijana Gaberščik, vodja pevk pri Akademski folklorni skupini France Marolt, ki to glasbo tudi izvajajo, »ene in druge predstavljajo veliko bogastvo naše ljudske glasbe«, s prepevanjem in tudi z zgoščenko, s katere boste v današnji oddaji lahko slišali bolj ali manj znane Marijine napeve, pa ta neprecenljiva kulturna dediščina prehaja iz roda v rod.

Na 19. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz Vipave. Daruje jo dr. Gabriel Kavčič. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Župnije Vipava pod vodstvom Zvonke Starc. Na orgle igra Katja Poljšak.

29. marca je v Centru umetnosti v Seulu v Južni Koreji potekal koncert Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije. Orkestru se je kot solistka pridružila korejska violinist Bomsori Kim, dirigiral pa je šef-dirigent Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije Pietari Inkinen. Spored so sestavljali Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega in Rimska trilogija Otorina Respigija, simfonične pesnitve Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avgustovske Humoreske namenjamo češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku in njegovemu satiričnemu romanu Dobri vojak Švejk. V uvodu h knjigi je Hašek zapisal, da velika doba zahteva velike ljudi in da so to sicer neznani junaki, skromni, brez napoleonske slave in zgodovine, vendar bi razčlenitev njihovih značajev zasenčila celo slavo Aleksandra Makedonskega. Švejk je torej tak junak. Svetovni spopad je najprej opazoval iz zaledja, tudi kot sluga nadporočnika Lukaša. Odlomek pripoveduje o njunem prvem srečanju.

Prevajalec: Jože Zupančič,
interpret: Polde Bibič,
režiser: Igor Likar,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
tonski mojster: Staš Janež,
urednica oddaje: Vida Curk, Ana Rozman,
leto nastanka: 2005.

prepevajo odlomke iz del Porpore, Rossinija, Haydna, Cardilla, Donizettija in Verdija

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Simfonična glasba Franza Schuberta in Franza Berwalda v izvedbi švedskih glasbenikov. Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 12. maja lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Tam je nastopil Simfonični orkester Švedskega radia, ki mu je za dirigentskim pultom poveljeval legendarni švedski dirigent Herbert Blomstedt. 97-letni Blomstedt je bil šef dirigent tega orkestra v letih od 1977 do 1982, danes pa je njegov častni dirigent. V svoji bogati karieri je kot šef dirigent vodil tudi druge slovite orkestre, kot so orkester Saške državne kapele iz Dresdna, orkester Gewandhaus iz Leipziga in Simfoniki iz San Francisca. Spored je obsegal dve nekoliko redkeje izvajani simfonični partituri iz obdobja glasbene romantike – Schubertovo Simfonijo št. 6 v C-duru in Berwaldovo 2. simfonijo, z vzdevkom 'Capricieuse'.

Marijino vnebovzetje je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. To je eden od največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v zgodnjem krščanstvu. Kakšna je vloga Marije v krščanstvu, in kakšno težo ima v kontekstu Božjega sina? Preučevanje Marije je v večji meri zaobjeto v posebni teološki vedi imenovan mariologija. Posebno mesto pa Marija nosi tudi v srcih Slovencev, saj imamo številne romarske kraje po državi, ki so dobro obiskani. O vlogi Marije bo spregovoril izkušen teolog, slovenski duhovnik Franci Petrič, ki je bil dolga leta tudi odgovorni urednik tednika Družina.

V izvedbi ameriške orglavke Carole Terry bomo poslušali izbor skladb nemških skladateljev 19. stoletja. Igrala je v katedrali v Schwerinu, v severnonemški deželi Mecklenburg-Predpomorjanski na originalne historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bodo na sporedu dela Juliusa Reubkeja, Augusta Gottfrieda Ritterja, Ernsta Friedricha Richterja in Roberta Schumanna.

11. avgusta 1924 se je v severni steni Triglava smrtno ponesrečil Klement Jug, alpinist in filozof, ki je s svojimi razglabljanji in dejanji močno zaznamoval svojo dobo in še naslednje generacije. Svoje filozofske nazore o volji in etiki je brezkompromisno prenašal v vsakdanje življenje in še posebej v alpinizem, kjer se je loteval vse večjih izzivov. Po smrti je na novo zaživel tudi v leposlovju, v svojih delih so ga med drugim ovekovečili Vladimir Bartol, Alojz Rebula, Alojz Gradnik, Tone Svetina, Dušan Jelinčič in Drago Jančar. V oddaji Spomini, pisma in potopisi bomo pogledali v njegov alpinistični dnevnik in prebrali zapiske iz zadnjih desetih dni njegovega življenja.

Igralec Tadej Pišek,
bralec Matej Rus,
režiser Jože Valentič,
glsabena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Miha Jaramaz,
redaktorja Staša Grahek in Vlado Motnikar.

Posneto avgusta 2014.

Kje smo mi, ko smo bili, kje bomo, ko nas več ni? Nečutna dlan, nevidno oko zazna, kar je bilo, kar bo. Besede so izposojene od Gregorja Strniše. Z asonanco in ne rimo, z nerazkrivajočo jasnostjo se zdi, da odpirajo pravo pot do glasbenega portreta Lojzeta Lebiča: saj pravi, da je »biti skladatelj svojevrstna začaranost«.

Čigav si? Tak je naslov romana Saša Stanišića, ki je pred tremi leti izšel pri založbi Mladinska knjiga. Napisan je v nemškem jeziku, čeprav je Saša Stanišič do svojega štirinajstega leta živel v Bosni. Nemški pisatelj bosanskih korenin torej, bi rekli. In prav o tej temi, identiteti, tudi brezsmiselnih oznakah zanjo, o domu in begunstvu, o prednikih in prihodnosti piše Stanišić v izjemni knjigi Čigav si?, za katero je bilo v norveškem časopisu Afterposten mogoče prebrati: "Verjetno najboljša knjiga o življenju beguncev, kar smo jih kdaj prebrali."

Avtorica scenarija Nina Gostiša,
prevajalka Urška P. Černe,
napovedovalka Mateja Perpar,
interpret Luka Bokšan,
režija Luka Marcen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Mirta Berlan,
urednica oddaje Tadeja Krečič.
Posneto leta 2021.

V oddaji bomo predstavili četrto skladbo iz cikla O zvenu slik Alfonsa Karla Zwicker. Navdih je skladatelj našel v delu francoskega umetnika Yvesa Kleina, ki velja za pomembno osebnost v evropski umetnosti po drugi svetovni vojni. Delo Enobarvno modra je Klein ustvaril leta 1965 z uporabo barve, ki jo je pozneje patentiral, "International Klein Bleu".

"Iskalci časa, na videz vedno mirni in urejeni, le včasih zakričijo, tako izkrivljeno in tako hudobno, da boli tistega, ki jih ima priložnost slišati, in ne ve, ali je to naklonjenost življenju ali ljubezni, ki jim jo posveča," zapiše Barbara Pogačnik v Iskalcih časa, enem izmed kratkih besedil v prozi, ki bi jih lahko opredelili kot kratke pripovedi, čeprav se ponekod približujejo pesmi v prozi. Iskalci časa so seveda metafora, tako kot še številne podobe, okoli katerih Barbara Pogačnik gradi svoja prozna besedila. Prav metaforična, simbolna in ritmična narava njihove govorice je tudi tisto, kar jih, ob drugem, približuje avtoričini poeziji.

Interpretka Vesna Jevnikar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin,
posneto leta 2018.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.