Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Wolfgang Amadeus Mozart je opero Don Giovanni ustvaril na libreto Lorenza da Ponteja in je bila prvič izvedena leta 1787 v Pragi, danes pa velja za eno njegovih največjih opernih mojstrovin. Libretist se je vsebinsko oprl na takrat dobro znano delo Seviljski zapeljivec in Kamniti gost španskega dramatika Trisa de Moline in na Molièrovega dramskega junaka Don Juana. Pod imenom Don Juan smo to Mozartovo opero pri nas tudi večinoma uprizarjali.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Mendelssohnov Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64 velja za enega najlepših violinskih koncertov v svetovni glasbeni zgodovini. Skladatelj ga je pisal v letih od 1838 do 1844 in ga namenil prijatelju violinistu Ferdinandu Davidu. Ta je delo prvič izvedel 13. marca 1845 v Leipzigu. Kmalu je postal nepogrešljiv sestavni del repertoarja vseh violinistov. Danes bomo slišali interpretacijo izraelsko-ameriškega violinista in dirigenta Pinchasa Zukermana, ki je delo izvedel s Komornim orkestrom Saint Paul.

V liriki Rainerja Marie Rilkeja se prepletajo novoromantična občutja, dekadenčna občutljivost in simbolično iskanje nevidne resničnosti. Taka je tudi pesem Rimska fontana. Prevedel jo je Kajetan Kovič, interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Na sporedu glasba Maxa Regerja, Blaža Arniča, Mojmirja Sepeta, Jamesa Moodyja, Jaka Puciharja in Scotta Joplina.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, izjema so nekatera sakralna dela, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.

Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev, Bart Moeyaert, je človek z zanimivo biografijo in obsežnim opusom, za katerega je prejel že številne nagrade. Slovenski bralci ga lahko spoznavajo prek štirih leposlovnih knjig: že leta 1997 je pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Gole roke, nato pa je izdajanje njegovih del prevzela založba Sodobnost International in leta 2021 in 2023 izdala knjigi kratkih pripovedi Bratje ter Gosak in njegov brat, leta 2024 pa še pripoved Morris: fant, ki je našel psa. Vse štiri avtorjeve knjige je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. Čeprav Moeyaerta pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. O njegovi pripovedni poetiki in tem, kakšnim bralcem so namenjene Moeyaertove knjige, tokrat razmišljamo z dr. Matejo Seliškar Kenda.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Beethovna, Mendelssohna - Bartholdyja, Brahmsa in Suka.

V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Vladimirjem Škerlakom, ki je bil v sezoni 1959/1960 koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana. Vladimir Škerlak je študiral violino na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Leonu Pfeiferju, tretjo stopnjo študija je končal leta 1963 pri profesorju Igorju Ozimu, izpopolnjeval pa se je na moskovskem glasbenem konservatoriju Čajkovskega pri violinistu Leonidu Koganu. Leta 1966 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Sieni, leta 1968 pa je za umetniške dosežke prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe, ki jih je Vladimir Škerlak izvedel kot komorni glasbenik in kot solist: 3. in 4. stavek Sonate za violino in klavir št. 7 v c-molu, op. 30, št. 2 Ludwiga van Beethovna, 1. stavek Godalnega kvarteta št. 2 v a-molu, op. 13 Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in 1. stavek Godalnega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 51 Johannesa Brahmsa, ki ju je posnel z radijskim godalnim kvartetom, ter Fantazijo za violino in orkester v g-molu, op. 24 Josefa Suka. Ponovitev bo v četrtek, 5. decembra, ob 5.05.

Igra izrisuje podobe težkih življenjskih razmer ruskih beguncev, ki se skrivajo v velemestu in zase ne najdejo pravega prostora. Pri temah razseljenosti in prebežništva pa poudarek ni na narodnosti beguncev, temveč na univerzalni in aktualni kruti situaciji več milijonov ljudi, ki so postali begunci zaradi vojnih konfliktov, podnebnih sprememb, preganjanja in drugih vzrokov.

Režiserka: Ana Krauthaker
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstra: Mirko Marinšek in Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Pripovedovalka – Zvezdana Mlakar
Galina in mladenka – Helena Peršuh
Dmitro – Vladimir Jurc
Rašid – Uroš Smolej
Glas iz kioska – Maša Derganc Veselko
Vasilij in mladenič – Gaber Kristjan Terseglav
Igor – Gregor Čušin
Prvi policist – Aleš Valič
Drugi policist – Boris Kos

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2002

Glasbena medigra.

11. september 2001 je za vselej spremenil svet, so menda že dan pozneje čivkali vsevedni vrabci tega sveta. Drugi pa smo potrebovali malo več časa, da smo doumeli, kako natanko je ta sprememba v resnici videti. No, navsezadnje smo le našli nekaj tesnobo, pravzaprav že kar grozo vzbujajočih besed zanjo: od Guantanama do Abu Ghraiba, od preventivnih vojn do tako imenovanega waterboardinga, se pravi mučenja s simuliranjem utapljanja jetnika v vodi. Morda najstrašljiveje pri vsem skupaj pa je, da se te besede oziroma spremembe, ki jih je 11. september prinesel, danes že zdijo nekako oddaljene, kakor da so se izčrpale oziroma nehale soustvarjati svet, v katerem živimo, zato pa da jih lahko tudi varno pospravimo v zgodovinske učbenike.
Saj po svoje ni težko razumeti, zakaj je tako. Samo pomislimo, v zadnjih petnajstih letih smo doživeli veliko recesijo ter arabsko pomlad, pandemijo covida 19 in vojno v Ukrajini, ti pretresi pa so našo pozornost prej ali slej preusmerili drugam. A samo zato, ker nas zdaj zaposlujejo bolj recentne katastrofe, še ne kaže hiteti s sklepanjem, da je ameriški odgovor na napad na newyorška dvojčka prenehal metati senco v naš današnji čas.
Kakor namreč v svoji knjigi o preventivnem vojskovanju, hegemoniji, moči in rekonceptualizaciji vojne, ki je pod naslovom Preventive Warfare : Hegemony, Power and the Reconceptualization of War pred kratkim izšla pri ugledni britanski založbi Palgrave MacMillan, prepričljivo dokazuje dr. Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je administracija Georgea Busha mlajšega v svojem boju zoper terorizem pravzaprav položila temelje novega pravnega reda, novih pravil igre, ki se nas seveda še kako tičejo tu in zdaj … Zakaj torej preventivni napad na Irak ali preventivna inkarceracija osumljencev za terorizem ne pripadata sicer nedavni, a že dokončani zgodovini? Na kakšni pravni podlagi te sporne prakse ameriške vlade pravzaprav počivajo? In kaj vse to pomeni za svet, za stabilnost mednarodnih odnosov na eni ter temeljnih človekovih pravic na drugi strani? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Vasjo Badaliča.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V tem letu se spominjamo tudi skladatelja Karla Jeraja, mineva namreč 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je leta 1874 na Dunaju, v družini z glasbenimi geni. Oče, ki je izviral iz prastare smledniške družine, je bil nečak skladatelja Gregorja Riharja. Karel Jeraj se je tudi sam odločil za življenje z glasbo – na dunajskem konservatoriju je diplomiral iz violine, potem odšel v London, kjer je postal koncertni vodja Imperialnega britanskega glasbenega inštituta, s katerim je koncertiral po vsej Evropi. Seveda pa je tudi skladal, to je bilo včasih za glasbenike skoraj samoumevno. Ker se je pozneje poročil s pesnico Vido Jeraj, sorodnico Franceta Prešerna, je bilo še toliko bolj samoumevno, da je ustvarjal tudi samospeve.

S Turandot so v Mariboru praznovali 100-letnico Puccinijeve smrti
V središču bodo trije dogodki, povezani s sodobno glasbo – prvi koncert iz cikla Sodobne orkestrske skladbe Slovenske filharmonije, drugi koncert iz cikla Carpe artem in festival Forum nove glasbe 2024. Vokal bo v ospredju v drugem sklopu oddaje. V Mariboru so prejšnji teden slavnostno praznovali 100. obletnico Puccinijeve smrti z njegovo opero Turandot, v Ljubljani pa so izvedli tretji koncert iz Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije. Za konec še reportaža s koncerta, na katerem je zvenel gregorijanski koral v zanimivem prepletu Koralnega zbora akademije za glasbo in Jazz tria.

Za oddajo Čas, prostor in glasba z naslovom »Mojstrovine« je avtor cikla Pavel Mihelčič izbral glasbo dveh velikih umetnikov: Mozarta in Lutoslawskega.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Senzibilna, nežna, zafrkljiva in brez dlake na jeziku. V glasbi brezmejna. Čeprav deluje umirjeno, ji petje ne da miru, v glasbi se ne ustavi. Zanimiv splet okoliščin jo je pred dobrim desetletjem presenetil, v roke ji je podal prelep šanson in od takrat ima veliko zvestih poslušalcev. Kot sama pravi, s petjem zdravi sebe in se ob tem zaveda, da zdravi tudi prisotne na koncertih. In kot je še dejala: »Enostavno se priklopimo na eno tako skupno vibracijo in pokrpamo rane … vsak svoje.« (Pon.)

Projekt Doorways izhaja iz avtoričine nuje po umiku iz mesta, iz njegove hitrosti, erozije pozornosti, ki jo ta hitrost povzroča, hkrati pa skladba prinaša premislek o naravi in njeni zvočnosti, ki se spreminja z naseljevanjem ali odtujevanjem. Plošča Maje Osojnik je izšla v sodelovanju skladateljičine Mamka Records in založbe col legno, na njej pa slišimo deli v izvedbi ansambla Black Page Orchestra in violončelistke Maiken Beer.

Prisluhnili bomo eni zadnjih plošč legendarne britanske improvizacijske formacije AMM, sodobno klasičnemu elektroakustičnemu švicarskemu triu pianistke Judith Wegmann, tolkalca Jensa Rulanda in elektrofonika Roberta Torchea ter prvi plošči izkušenega mednarodnega tria improvizatorjev pihalca Ursa Leimgruberja, pianista Jacquesa Demierrja in elektrofonika Thomasa Lehna.

V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.