Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo glasbo Carla Philippa Emanuela Bacha, Primoža Ramovša in Mozartovo Simfonijo št. 38 v D-duru, K. 504, znano tudi kot »Praška« simfonija. Mozart jo je dokončal na današnji dan leta 1786 na Dunaju in jo odnesel na svoj obisk Prage, v kateri je v tistem obdobju postal pravi zvezdnik.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Leta 1842 se je Robert Schumann po letu, namenjenem skladanju Četrte simfonije, izvedena je bila na današnji dan v leipziškem Gewandhausu, strastno posvečal komorni glasbi. 6. decembra je v zasebni družbi predstavil novi Klavirski kvartet v Es-duru, ki ga je napisal za svojo soprogo, sijajno pianistko in skladateljico Claro.

Brane Senegačnik je klasični filolog, esejist, prevajalec in pesnik. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk in z njimi vzbudil pozornost pri bralcih in kritikih, za svoje ustvarjanje je bil tudi nagrajen. V Liričnem utrinku Branko Jordan interpretira njegovo pesem z naslovom Zimska slika.

Na današnji dan leta 1920 se je rodil Dave Brubeck, pianist, ki je v jazzovsko glasbo prinašal vplive klasične kompozicije, pa tudi manj običajne neparne ritme. Devet let pozneje je 6. decembra svoj Capriccio za klavir in orkester krstno predstavil Igor Stravinski, natanko pred 75 leti pa je prvič zazvenela Sonata za violončelo Prokofjeva.

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, z izjemo nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.

V Srbiji že nekaj let veliko prahu dviguje načrtovani rudnik litija in bora v dolini reke Jadar na zahodu države, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. O projektu, ki ga vodi avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto, je veliko neznank in skrivnosti, pred dvema letoma ga je srbska vlada že ukinila, a so ga po odločitvi ustavnega sodišča letos spet zagnali. Zagovarjajo ga predstavniki srbskih oblasti in Evropske unije, nasprotujejo pa mu lokalni prebivalci in po zadnjih raziskavah že večina prebivalcev Srbije.

Zimska pravljica je izbor skladb s praznično tematiko, ki ga je Otroški pevski zbor Glabene matice Ljubljana izvedel na enem od svojih prvih koncertov leta 2006. Gre za skladbe z naslovi: Veseli koledniki, Koledna, Tepežnica, Snežec in Kraguljčki. V nadaljevanju pa se bomo z mladimi pevci sprehodili med skladbami o nagajivem junaku Pedenjpedu.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mate (Matija) Marčina je svojo glasbeno pot začel kot učenec klavirja, obiskoval je Jazz oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Leta 2008 je bil sprejet na Oddelek za kompozicijo na Akademiji za Glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral summa cum laude v razredu prof. Janija Goloba. Med študijem in po diplomi je redno sodeloval z mnogimi domačimi priznanimi glasbeniki in orkestri kot skladatelj, aranžer, solist in korepetitor. Leta 2014 se je na pobudo prof. Richarda Sussmana vpisal na podiplomski študij jazza na prestižni šoli Manhattan School of Music v New Yorku, kjer je leta 2016 magistriral. Po opravljenem študiju je strokovno sodeloval pri posodabljanju učbenika Jazz Composition and Arranging in the Digital Age (avtorja R.Sussman in M. Abene), zaposlil pa se je tudi kot učitelj klavirja na glasbeni šoli Grace Music School, kjer deluje kot umetniški vodja.

Poslušamo Koncert za klavir in orkester ter Malo latino suito.

21. Animateka ta teden pestri ljubljansko filmsko pokrajino – v naši oddaji se bomo posvetili v Annecyju nagrajenemu filmu Valovanje latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa, v katerem živali smejo biti živali, torej niso predstavljene kot ljudje v živalskih oblikah. Pogovarjali se bomo z Nizozemcem Wouterjem Jansnom, ki na Dunaju vodi distribucijsko hišo Square Eyes, s katero skrbi za to, da filmi, ki so vsebinsko in slogovno drzni, najdejo svoje občinstvo. Predstavili bomo program jubilejne 40. izdaje festivala LGBT filma, ki bo potekala med 9. in 16. decembrom, in ocenili letošnjega dobitnika zlate palme v Cannesu – Anoro Seana Bakerja, ki se te dni vrti v naših kinih.

Tokrat se bomo pustolovsko potopili v glasbo ameriškega filma Hugo iz leta 2011, ki ga je režiral in produciral Martin Scorsese po scenariju Johna Logana. Film je nastal po navdihu zgodovinskega romana The Invention of Hugo Cabret – Izum Huga Cabreta - Briana Selznicka in prikazuje zgodbo dvanajstletnega dečka. Hugo je sirota, ki v tridesetih letih prejšnjega stoletja živi na železniški postaji Gare Montparnasse v Parizu.
To je prvi Scorsesejev film, posnet v 3D-tehniki, in to je tudi razlog, tako je trdil režiser, da se v njem čustva igralcev bolje izrazijo. Za zgodbo, ki se ukvarja z magičnimi in otroškimi elementi, si je Scorsese tako zaželel posebnega skladatelja Howarda Shora. Ta danes priznani kanadski skladatelj, dirigent in orkestrator je napisal glasbo za več kot 80 filmov, med katerimi slovi predvsem glasba za filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit. Poleg treh oskarjev je Shore prejel tudi tri zlate globuse, štiri gremije, tri nagrade Genie in devet kanadskih filmskih nagrad.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Napovedujemo dve gledališki premieri. Tako v Trstu kot v Kranju so segli po delih sodobnih evropskih avtorjev. Drama Svinje hrvaškega pisca Tomislava Zajca z absurdom in grotesko raziskuje velikokrat nevidno in obširno področje osamljenosti. Razodetje švedskega dramatika Mattiasa Anderssona se prav tako dotika duševnih stisk in žgočih družbenih vprašanj v svetu, ki drvi v katastrofo.
Slovenski fotograf Jaka Babnik pa razstavlja v Beogradu in z naslovom Pomembno je, kaj vaše oči vidijo, vabi k razmisleku o fotografiji in našem pogledu.

»Otroci so me naučili, da si lahko vsakokrat znova presenečen, ko jih preučuješ,« pravi razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki je za svoje delo letos prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V središču njenega raziskovalnega delovanja je vprašanje, kako otroci pravzaprav mislijo in kako to potem ubesedijo. Prepričana je, da so najboljša popotnica, ki jo lahko damo otroku, prosta igra, skupna pozornost in umeščenost v varno skupnost. Obenem pa opozarja, da današnji otroci na izzive prihodnosti niso pripravljeni.

V okviru mednarodnega glasbenega festivala l’Empordà oziroma Schubertiade v samostanu v španski vasici Vilabertran so 27. avgusta letos Schubertove sonate za violino predstavili: violinista Maria Florea in Abel Tomàs - Realp ter pianista Àlex Ramírez in Emma Stratton.

Razstava Naša last. Slovenska protestna fotografija 2020–2022 v Galeriji Jakopič v Ljubljani prikazuje fotografske zajeme protestov, ki so se kontinuirano dogajali po Sloveniji med pandemijo koronavirusne bolezni ter se odzivali na protikovidne ukrepe in odločitve tedanje vlade. Z raziskovanjem protestov kot oblike političnega sporočanja se ukvarja izredni profesor na katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Ilija Tomanić Trivundža, ki je avtor obrazstavnega besedila. Gosta oddaje ob Tomaniću pa sta tudi sokustosa razstave Julija Hoda in Metod Blejec.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.

Ludwig van Beethoven je ustvaril 32 sonat za klavir, zadnjo je dokončal leta 1822.

V Povabilu v koncertni večer bomo predstavili arhivski posnetek Sonate za klavir št. 32 v c-molu, op. 111 nemškega skladatelja in znamenitega dunajskega klasicista Ludwiga van Beethovna. Sonato bo zaigrala pianistka Tatjana Ognjanovič, ki je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomirala in končala specializacijo pri zaslužni profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak, od leta 2005 pa je tam sama redna profesorica klavirja.

V dvorani Union v Mariboru je novembra 2024 prvič gostovala uveljavljena Beethovnova filharmonija iz Badna pri Dunaju ter izvedla 1. koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2024/2025.

Simfonični orkester Beethovnova filharmonija Baden iz Avstrije so ustanovili leta 1995 z imenom Sinfonietta Baden. Vsako leto prirejajo cikel koncertov v Badnu v bližini Dunaja, sicer pa orkester nastopa na na priznanih festivalih in koncertnih prizoriščih, kot so Glasbeno združenje in Koncertna hiša na Dunaju, Brucknerjev festival v Linzu, festival Klangbogen na Dunaju, Haydnov festival v Železnem na Gradiščanskem, na Evropskih tednih v Passauu, nastopil je tudi že v Ljubljani, drugod po Evropi in na Kitajskem. Orkester vodi šef dirigent in umetniški vodja Thomas Rösner, ki bo v ekskluzivnem radijskem pogovoru po prvem delu koncerta govoril o delovanju orkestra in njegovem repertoarju. Repertoar Beethovnove filharmonije Baden zajema predvsem glasbo iz obdobja dunajskega klasicizma: Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ludwiga van Beethovna in tudi Franza Schuberta, sicer pa tudi dela iz obdobja romantike 19. stoletja: Giuseppa Verdija, Franza Lehárja in Johanna Straussa ml., občasno pa tudi dela iz 20. stoletja, pa tudi sodobna dela živečih skladateljev, ki ustrezajo zasedbi tega orkestra. Simfonični orkester Beethovnova filharmonija Baden je na koncertu pod vodstvom Thomasa Rösnerja najprej predstavil zadnje simfonično delo Josepha Haydna: Simfonijo št. 104 v D-duru, ki jo je skladatelj napisal leta 1795 v Londonu, v drugem delu koncerta pa Simfonijo št. 1 v C-duru, op. 21 Ludwiga van Beethovna iz leta 1800. Koncertantno delo večer je bil Koncert za klarinet in orkester št. 1 v f-molu, op. 73 Carla Marie von Webra, v katerem je bil solist francoski klarinetist Nicolas Baldeyrou, ugleden predstavnik francoske šole klarineta. Prejel je več prvih nagrad za klarinet in bas klarinet, zmagal je na treh velikih glasbenih tekmovanjih, kot sta ARD v Nemčiji in Dos Hermanas v Španiji. Nicolas Baldeyrou je solo klarinetist Narodnega orkestra Francije, igra tudi v simfoničnem orkestru Radia France, hkrati je uspešen komorni glasbenik in poučuje klarinet na glasbenem konservatoriju v Lyonu. Kot dodatek je z orkestrom zaigral stavek L'amour est un oiseau rebelle/Ljubezen je divja ptica, ki je nikomur ne uspe ukrotiti iz Fantazije Carmen – na teme iz opere Carmen Georgesa Bizeta v svoji priredbi za klarinet in orkester, zadnji dodatek pa je izvedel simfonični orkester: Entracte št. 3: Andantino iz baletne glasbe Rozamunda, ciprska princesa, D 797, Franza Schuberta.

Sklepamo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru.
Posvečamo se še dvema sestavoma, ki sta prejela zlati plaketi,
Akademskemu zboru France Prešeren iz Kranja
in Ljubljanskim madrigalistom.

Življenje v dvoje je lepo, a lahko tudi naporno, celo v malenkostih. O tem govorita zgodbici Temelji zakonske sreče in Priročnik za sporazumevanje v zakonu.

Interpret Luka Bokšan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Gal Nagode.
Režija Saška Rakef.

Posneto junija 2001.

Letos je minilo sto let od rojstva Dinah Washington, ene najbolj priljubljenih pevk med občinstvom in glasbenimi kolegi in hkrati ene najbolj popljuvanih pevk dvajsetega stoletja med kritiki. Ti so ji očitali, da je razprodajala svoj jazzovski talent in se uklonila slabemu okusu. Najbrž pa je bila le žrtev svojega izjemno značilnega prodornega glasu, ki se je prilegal zelo različnim glasbenim zvrstem: jazzu, bluesu in tudi sredinski popularni glasbi.