Tokratni primorsko obarvani nočni program bodo zaznamovala vsebinska popotovanja od solin do Breginja. Spoznali bomo, kako so včasih živeli v solinah, skočili v Breginj, najzahodnejšo točko naše države, v kateri je 300 let nepretrgano deloval bar Kuzma. Žal je zdravje trenutnega upravitelja vzelo visok davek in tristoletna zgodba se je končala. Ostali pa so spomini in prigode, ki jih je z nami delil Valter Pavlin. Zazrli se bomo v zgodovino Fotokluba Nova Gorica, v začetnem delu nočnega programa pa bomo spoznali Borisa Laharnarja, umetniškega vodjo Folklorne skupine Razor Tolmin, ki je med drugim tudi prejemnik Maroltove plakete za folklorno dejavnost. Nočni program bo povezal Blaž Maljevac.

Marta Sever je gospa s številnimi darovi, predvsem pa neutrudna kmečka ženska, ki zelo rada prime tako za pisalo kot za šivanko. Leta 2007 je bila izbrana za kmetico leta, ponaša se tudi z marsikaterim priznanjem in nagrado, pa naj gre za najdomačijo ali za dobrote slovenskih kmetij. Kljub skrbi in delu na kmetiji in z družino pa je vselej našla čas še za društvene dejavnosti, pripravo različnih prireditev, ročna dela ter pisanje: za pesmi, zgodbe, članke za različne publikacije ali preprosto zapisovanje dogodkov. Med temi še posebno temeljito zapisuje vse, ki so povezani s štorkljami.

Pogosto slišimo, da je življenje maraton. Toda mislim, da je veliko večji izziv. Ko se tekači maratona postavijo na štartno črto, vedo, da je ciljna črta oddaljena od njih natančno 42 kilometrov in 195 metrov. In še preden štartajo, tudi vedo, koliko časa približno bodo potrebovali do cilja.

Življenje je precej drugačno od maratona. Nihče izmed nas ne ve, kje je ciljna črta – vse dokler je ne prečkamo. Ne vemo ne kdaj ne kje se bo končalo naše življenje. Zato je ključno, da vsak svoj dan živimo najbolje, kar lahko.

Pravkar smo vstopili v nov dan, to pomeni, da je pred nami nova etapa našega teka. Zato želim pred vas in sebe postaviti izziv, da bomo danes v vseh okoliščinah, v katerih se bomo znašli, tisti, ki bodo v svoje in v življenja ljudi okoli sebe prinašali pozitivne spremembe. Bodimo, kot je rekel Kristus, “sol zemlje … in luč sveta” (Mt 5,13.14). Tako kot sol v hrani in luč v temi pomeni bistveno in vidno razliko, naj to velja tudi za naše življenje.

Kaj lahko storimo?

Bodimo sprememba v svojem krogu vpliva
Prijaznost, optimizem, resnicoljubnost, integriteta in številne druge čednosti imajo potencial pozitivnega vpliva na druge. Tega ne vidimo vedno takoj, toda nikoli ne bi smeli dvomiti o tem, da je tako. In tisti, s katerimi delimo življenje, imajo od našega pravilnega ravnanja največ koristi. Dodajmo svojim odnosom doma, na delovnem mestu ali v skupnosti, v kateri živimo ,“sol” vrednot in dobrega zgleda.

Vnesimo spremembo v okolje
Vsak izmed nas lahko izboljša svoje življenjsko okolje. Majhne stvari, ki jih počnemo vsak dan, imajo velik vpliv. S pravilnim izbiranjem doma, v službi ali trgovini lahko pomembno pripomoremo k zmanjšanju bremena za svoje okolje. Kaj lahko storimo?
- Ugašajmo luči. Perilo sušimo na zraku. Uporabljajmo pokrovko. Zakaj? Čim več energije porabimo, tem več fosilnih goriv je treba pokuriti, da bi to energijo proizvedli, in pri tem se v ozračje sprosti več škodljivih izpustov.
- Izberimo javni prevoz. Ugasnimo motor, ko avto miruje. Pojdimo peš ali s kolesom.
- Reciklirajmo in s tem zmanjšajmo količino odpadkov. Kupujmo živila nepakirana.

Bodimo sprememba za prihodnje rodove
Neki mladenič je opazoval moškega v osemdesetih letih, ko je sadil jablane. Starec je z ljubeznijo in veliko skrbnostjo pripravljal zemljo, zasadil sadike in jih zalil. Potem ko je nekaj časa opazoval, je mladenič rekel: “Saj ne pričakujete, da boste jedli jabolka s teh dreves, ali ne?”

“Ne,” je odgovoril starec, “toda nekdo jih bo!”

Naša dejanja lahko pomagajo tistim, ki bodo prišli za nami. Ko služimo ljudem ali nanje delujemo pozitivno in jih spodbujamo, naj dajo drugim boljše od tega, kar so sami prejeli, ustvarjamo verigo vpliva, ki nas bo preživela.

Bodimo razlika ne glede na leta!
Nekateri ljudje se želijo sami omejiti glede na svoje sposobnosti, inteligenco ali izkušnje. Druge skrbi njihova starost ali mladost. Toda en človek vedno lahko spremeni svet – ne glede na okoliščine. Ne bojte se narediti česa prvič! Ne dovolite, da bi vam besede ali mnenja drugih preprečila izboljšati naš planet in življenja ljudi na njem.

Bodimo danes mi tista sprememba!

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Danes bo v KiKs-u govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite. Po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je: »Tega ne rabi delati.« Razlagali bosta Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s filozofske fakultete univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V oddaji Radijski ringaraja se nam je pred mikrofonom pridružila planinska družina, ki je predstavila, kakšni naj bodo vstopni koraki najmlajših na planinske poti. Sami so jih obiskali zelo veliko in iz lastnih izkušenj so podali veliko nasvetov, predlagali so tudi nekaj planinskih ciljev, primernih za najmlajše, in svetovali o izbiri primerne planinske opreme.

Avgust je skoraj zagotovo mesec, v katerem hribovja in gore obišče največ ljudi. In tudi s Programom za mlade in oddajo Hudo smo se odpravili tja gor na nekoliko višje nadmorske višine. Sredi julija smo obiskali poletni planinski tabor mladinskih odsekov planinskih društev Slivnica pri Celju, Vitanje, Dramlje in Atomske Toplice – Podčetrtek. In kje so ga postavili? Na Soriški planini. Sicer jo bolj poznamo po smučanju, a je tudi odlično izhodišče za planinske ture. Ob občudovanju razgledov in odhodov na ture so mladi na planinskem taboru počeli še veliko drugih stvari, pridobili precej novih planinskih znanj in ušpičili kar nekaj vragolij. Kako so jo zagodli tudi voditelju oddaje Hudo in vodji tabora, izveste v posnetku oddaje.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Potujoče gledališče marsikdo ocenjuje za enega najboljših hrvaških romanov tega stoletja. Obsežna družinska saga Zorana Ferića poišče njegove prednike do začetka 20. stoletja, nato pa opisuje njihove velikokrat tragične zgodbe z veliko črnega humorja. Razgrinja jih vse do devetdesetih let, ko v pripoved že dodobra vstopi tudi pisatelj sam. Ferićev roman, ki je v prevodu Mateje Komel Snoj nedavno izšel pri založbi Beletrina, je zanimiv že zaradi živega in zabavnega zarisovanja najrazličnejših človeških usod, verjetno pa lahko v našem prostoru še bolj odzvanja, ker smo velik del zgodovine 20. stoletja, v kateri se dogajajo te zgodbe, delili s svojo južno sosedo. Roman Potujoče gledališče je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti urednica Tina Vrščaj. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Zgodba meksikajnarjev, slovenskih vojakov prostovoljcev, ki so se v Mehiki bojevali za širitev habsburške monarhije sredi 19. stoletja, je v splošnem poznavanju naše zgodovine gotovo manj znana. Takratno dogajanje in presunljivo, sicer fiktivno zgodbo enega izmed njih, Toneta Brusa, lahko najdemo v stripu, ki je doslej najobsežnejše delo stripovskega ustvarjalca Zorana Smiljanića. Ob njem je kot avtor podpisan tudi Marijan Pušavec. Kar nekaj je dobro znanih zgodovinskih likov, ki so s Smiljanićevim stripom dobili svojo podobo: Ivan Cankar, Jože Plečnik, Karel Destovnik - Kajuh. Zoran Smiljanić je ilustrator, karikaturist, scenarist, publicist, predvsem pa stripar.

Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najprepričljivejši izmed njih so odnesli domov tudi katero izmed festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos novih kant ne bodo podelili. Zakaj taka odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Hvaležnost je globoko prepletena tudi z vero. Za kaj so mladi najbolj hvaležni v času in prostoru v katerem živimo? Kako na hvaležnost gledajo mladi iz mariborske nadškofije? O tej temi bomo govorili s katoliškim duhovnikom Juretom Sojčem, ki je vodja odbora za mlade pri mariborski nadškofiji ter Urbanom Hajncem, ki bo med drugim povedal, kako on in njegovi vrstniki gledajo na hvaležnost in jo povezujejo z Bogom.

Ob izbruhu vulkana zaljubljenca reši zvezda.
Pripoveduje: Majda Grbac.
Napisala: Alenka Bole Vrabec.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Na Prvem vam nocoj ponujamo v poslušanje v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, prav poseben koncert iz ljubljanske dvorane Tivoli. Kitarist, pianist, orgličar, pevec in avtor skladb John Mayall se je rodil 29. novembra 1933 v angleškem mestecu Macclesfield, umrl pa je v ponedeljek, 22. julija, na svojem domu v Kaliforniji. Njegov oče je bil kitarist in ljubitelj džezovske glasbe, zato ni čudno, da je tudi John hitro pokazal navdušenje nad glasbo. A večji vpliv kot džezovski glasbeniki takratnega časa so na nadobudnega Johna naredili temnopolti ameriški bluzovski glasbeniki. In prav bluz je Johna Mayalla spremljal vse do smrti. V oddaji bodo torej nastopali John Mayall in The Bluesbreakers. Prav Mayall in njegova skupina sta zaslužna za to, piše Luka Sraka, da je ameriški bluz dosegel širšo popularnost v Veliki Britaniji in Evropi, v njem pa so se kalili nekateri najboljši glasbeniki, tudi na področju bluz-roka. Skupina The Bluesbreakers je izdala svoj prvi album davnega leta 1965, skupno pa se jih je nabralo več kot 40. In kdo so bili omenjeni glasbeniki, ki so igrali ob boku Johna Mayalla? Prvi je bil znameniti kitarist Eric Clapton, ki je pozneje zaslovel s skupino Cream ter nato kot samostojni glasbenik. Nasledil ga je Peter Green, ki je po izstopu iz skupine The Bluesbrakers ustanovil znamenito skupino Fleetwood Mac. Peter Green in John Mayall sta znana tudi kot velika ljubitelja glasbe Roberta Johnsona in Otisa Rusha. Ob boku Johna Mayalla je igral še Mick Taylor, ki je nekaj časa sodeloval tudi s skupino Rolling Stones, tu pa so tudi številni drugi. John Mayall je bil s skupino The Bluesbrakers aktiven do konca. Pri nas je nastopil trikrat, in sicer v letih 1975, 1987 in 1997. Želimo vam prijetno poslušanje. Johna Mayalla smo posneli leta 1997 v ljubljanski Tivolski dvorani. Tonski mojster je bil Zoran Crnkovič.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V zgodbi neodločnega moškega, ki nikoli ničesar ne dokonča, se ob ponavljajočem se vzorcu postopoma lušči medosebni odnos med pripovedovalko in protagonistom.

Šestdelni cikel kratkih radijskih iger, nastalih po literarnih predlogah Stefana Bennija, ponuja luciden vpogled v človeka današnjega časa, ki se pogosto potaplja v kaos in dezorientacijo. Avtorjeva literarna in s tem tudi radijska dela zaznamujeta prefinjena naracija in duhovita satiričnost, usmerjena proti sodobni družbi; nasmejeta nas in hkrati spodbujata k premisleku.

Režiser in dramaturg: Klemen Markovčič
Prevajalec: Janko Petrovec
Tonska mojstrica: Sonja Strenar

Moški – Stane Tomazin
Pripovedovalka – Janja Majzelj

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2017.

James Baldwin je bil ameriški pisatelj in aktivist za pravice temnopoltih, ki je živel med letoma 1924 in 1987. Pisal je esejistiko, dramatiko, prozo in poezijo. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih romanov: Drugič ogenj, Druga dežela, Šepet nežne ulice in tudi njegov najbolj znani roman Pojdi in povej na gori iz leta 1953, ki velja za enega najpomembnejših romanov 20. stoletja, napisanih v angleščini.
Izbrali smo odlomek iz Baldwinovega romana z naslovom Pesem črnske ulice. Gre za presunljiv začetek opisa ljubezenske zgodbe, v katerem se kaže pisateljeva prvobitna izpovedna sila.

Prevod: Gitica Jakopin,
interpretacija: Daša Doberšek,
glasbena oprema: Marko Stopar,
ton in montaža: Staš Janež,
režija: Ana Krauthaker.
Produkcija leta 2004.
Urednika oddaje: Andrej Arko in Staša Grahek.

Glasbena cesta 2.3.1.5. North East Ska Jazz Orchestra: Sulla Rotta dei Venti. »Na cesti vetrov« – novi album prodorne zasedbe iz sosednje Furlanije - Julijske krajine. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/01/north-east-ska-jazz-orchestra-sulla-rotta-dei-venti/