Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ta štiristavčna kompozicija, pri kateri imajo vsi inštrumenti (dve violini, viola in violončelo) enakovredno vlogo, se je razvila okoli leta 1750 z deli Josepha Haydna, ki velja za "očeta godalnega kvarteta". Njene začetke pa lahko najdemo že v baročni triosonati, pri kateri sta dva solistična inštrumenta nastopala ob spremljavi violončela ali inštrumenta s tipkami. Poslušamo Haydnov Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 ter Godalni kvartet št. 1 v C-duru, op. 2 Paula Hindemitha.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušajmo uverturo k operi Viljem Tell Gioachina Rossinija in tretji stavek Mahlerjeve Simfonije št. 9 v D-duru.

Poezijo pesnice in prevajalke Veronike Dintinjane odlikuje izjemna erudicija, motive zajema iz antičnega, bibličnega in renesančnega izročila, pa tudi iz sodobnosti in sveta narave. Njene pesmi temeljijo na močnih, večplastnih podobah, njena pesniška govorica pa odkriva svet z vsemi čuti. Pesem Sv. Frančišek iz avtoričinega knjižnega prvenca, zbirke Rumeno gori grm forzicij (2008), za katero je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec leta, interpretira Ana Hribar.
Produkcija leta 2011.

Poslušajmo Simfonijo št. 2 v D-duru Matije Bravničarja, Koncert za klavir in orkester Ljuba Rančigaja, Oktet št. 1 v B-duru Carla Philippa Stamitza, Mozartovo Sonato za violino in klavir št. 35 v A-duru, Sonato da camero v starem slogu Vladimirja Lovca in Romanco v a-molu Clare Schumann.

Počitniške termine Zborovskega panoptikuma izkoriščamo za ponovitve najboljših oddaj; ena izmed njih je nastala tudi o Mladinskem pevskem festivalu v Celju.

Operna pevka, sopranistka Ondina Otta Klasinc je bila izjemna umetnica, ustvarjala je na slovenskih in tujih odrih. Dragoceno je bilo tudi njeno pedagoško delo. Leta 1999 je oddajo z njo in o njej pripravila Tjaša Krajnc. V pogovoru z njo je Ondina Otta Klasinc med drugim povedala: "Učiš se živeti iz dneva v dan, ne samo kot umetnik, tudi kot človek."

Tonska izvedba: Dejan Guzelj in Ivo Smogavec.

Tokrat poslušamo umirjeno glasbo, v kateri imata poleg glasu glavno vlogo mbira in srednjeafriška različica palčnega klavirja. Pripadniki ljudstva Gbaja v Srednjeafriški republiki pesmim posameznikov ob spremljavi palčnega klavirja pravijo pesmi za razmišljanje, značaj tovrstne glasbe pa je podoben še pri nekaterih drugih afriških ljudstvih, npr. pri ljudstvu Šona v Zimbabveju, od koder so preostali tokratni primeri.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Eden izmed očetov sodobne psihiatrije, leta 1980 umrli Franco Basaglia, je brez dvoma revolucioniral psihiatrijo in pristop k zdravljenju duševnih bolezni ne samo v Italiji, temveč tudi širše. Deloval je med drugim v nam bližnjih Gorici in Trstu. Marca letos je minilo sto let od njegovega rojstva in ob tej priložnosti so naši tržaški radijski kolegi na Radiu Trst A v okviru oddaje Hevreka posvetili epizodo Francu Basaglii. O pomenu njegovega mišljenja in delovanja, zapuščini in pomenu duševnega zdravja danes se je Poljanka Doljak pogovarjala s psihologom in voditeljem radijske oddaje Caterpillar Massimom Cirrijem.

Glasbena medigra.

Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett.
Napisal je več kot 20 romanov, pisal pa je tudi esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno ustvarjanje je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo; v slovenščino jo je prevedel Luka Novak. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša, ki je pogovor tudi prevedla.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt in madžarski pianist Dénes Várjon sta 8. aprila letos nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno uveljavljena glasbenika sta tam igrala v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in izvedla Fantazijske skladbe, op. 73 Roberta Schumanna, Pet listov iz albuma Jörga Widmanna, ki ga je za pisanje te skladbe navdihnila prav Schumannova glasba, ter za konec še Sonato za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op. 38 Johannesa Brahmsa.

Pred 240 leti je umrl francoski razsvetljenski pisatelj in filozof Denis Diderot, pobudnik in glavni urednik Enciklopedije znanosti, umetnosti in rokodelstva, ki je s svojimi 35 zvezki postala vzor vseh poznejših enciklopedij. Je tudi avtor Filozofskih misli, Esejev o Senekovem življenju, družbene satire Rameaujev nečak in drugih del. To ni zgodba, je razmišljanje o človeških značajih in odnosih med spoloma.

Prevajalec je Primož Vitez,
Igralca Pavle Ravnohrib in Tomaž Gubenšek,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Miha Jaramaz,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2014.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Pesnikovo tragično in kratko življenje je vzbudilo veliko zanimanja v političnih in literarnih krogih.
Številnim pisateljem je pomenilo vir, iz katerega so zajemali snov za svoja dela, ne nazadnje znanemu libretistu Luigiju Illici. Da bi bilo romantično ozadje še bujnejše, so vanj vpletli zgodovinsko komaj verjetno ljubezensko zgodbo z aristokratinjo Magdaleno de Coigny. Kompleksna vsebina opere razpira problem uporništva umetnika, francoskega poeta
Chénierja, in njegov pacifizem, ki postane nezdružljiv z ideologijo Robespierrove
vladavine terorja po izbruhu francoske buržoazne revolucije. Chénierjevo (poje Jonas Kaufmann) življenje visi na nitki tudi zaradi sporne ljubezenske zveze s sovražnico novega režima, mlado plemkinjo Magdaleno de Coigny (Sondra Radvanovski), v katero je zaljubljen tudi nekdanji hišni upravitelj dvorca družine Coigny, Carlo Gérard (Amartuvšin Enhbatin), ki je zdaj eden najglasnejših zagovornikov revolucije. Nastopajo še: Ashley Riches (Roucher), William Dazeley (Pietro Fléville), Katia Ledoux (Bersi), Alexander Kravets (Incroyable), Elena Zilio (Madelon), Rosalind Plowright (grofica Coigny), James Cleverton (Mathieu), Jeremy White (Schmidt), Eddie Wade (Fouquier-Tinville),
Thomas Barnard (Dumas) in Aled Hall (Opat). Zbor in orkester Kraljeve opere Covent Garden vodi sir Antonio Pappano.

Igral je brez muke in napora, klavir mu je bil le nekakšen podaljšek lahti in rok.

James Baldwin je bil ameriški pisatelj in aktivist za pravice temnopoltih, ki je živel med letoma 1924 in 1987. Pisal je esejistiko, dramatiko, prozo in poezijo. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih romanov: Drugič ogenj, Druga dežela, Šepet nežne ulice in tudi njegov najbolj znani roman Pojdi in povej na gori iz leta 1953, ki velja za enega najpomembnejših romanov 20. stoletja, napisanih v angleščini.
Izbrali smo odlomek iz Baldwinovega romana z naslovom Pesem črnske ulice. Gre za presunljiv začetek opisa ljubezenske zgodbe, v katerem se kaže pisateljeva prvobitna izpovedna sila.

Prevod: Gitica Jakopin,
interpretacija: Daša Doberšek,
glasbena oprema: Marko Stopar,
ton in montaža: Staš Janež,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija leta 2004.
Urednika oddaje: Andrej Arko in Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.