Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 10. avg. 2024

Prvi • Sob, 10. avg.

00:00
Poročila

V noči s petka na soboto vam bo družbo delal Radio Koper. Vsebine bodo pisane in primorsko obarvane. Obiskali bomo istrska kopališča, ki so prijazna tudi do psov; prešteli bomo bele štorklje, ki so ranljiva živalska vrsta; pogledali bomo v zgodovino in kronologijo izrednih vremenskih dogodkov. V prvi uri nočnega programa bo naša gostja Maja Križmančič, direktorica Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo. Križmančič je po rodu Primorka iz Šempetra, življenje jo je zaneslo na morje in tu je ostala. Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice, se za ta poklic šolala od srednje gostinske šole v Izoli do magisterija na Dunaju, več kot 20 let je na različnih delovnih ravneh sooblikovala zgodbo hotelov Lifeclass v Portorožu, delala je tudi v tujini. Brdo ima rada, saj je tja vloženega veliko znanja in profesionalnosti, pravi. Majo Križmančič je na pogovor povabila Nataša Benčič. Radio Koper vam bo družbo delal do petih zjutraj, nočni program bo povezovala Mojca Klarič.

01:00
Poročila

01:10
Ponovitev

01:30
Ponovitev: Primorski kraji in ljudje

02:00
Poročila: Poročila ob dveh

02:10
Ponovitev

03:00
Poročila: poročila3

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Rok Roblek, župan občine Preddvor, v kateri je tudi najdaljša slovenska vas - Kokra, je po neurju v prizadetem zaselku povezoval, spodbujal ter fizično pomagal. Z bagerjem je odstranjeval nanose grušča in kamenja, ki jih je v Podjebelco nanesel hudournik Neškarjev graben. Rok Roblek je bil vse dni na kraju dogajanja: »V takšnih primerih moraš ostati miren in močan zaradi prizadetih domačinov in drugih ljudi, s katerimi delaš. Le skupaj lahko potegnemo voz iz blata.«

Spoštovani, Samuel H. Miller je v knjigi Dilema sodobne vere napisal zgodbo o komedijantu Karlu Valentinu. Na odrski sceni je stopnišče v temi, nanj pa pada le snop svetlobe z ulične svetilke. Valentin hodi naokrog in obupno nekaj išče. Čez čas ga policist vpraša, kaj je izgubil, Valentin pa pove, da išče ključ od svoje hiše. V iskanju se mu pridruži policist, a ker ničesar ne najdeta, Valentina vpraša, ali je prepričan, da je ključ izgubil ravno tam. Valentin mu prizna, da je ključ izgubil drugje, a da ga na tistem kraju ne išče zato, ker tam ni svetlobe, ampak le tema.
Med branjem zgodbe sem pomislil, da Boga iščem na napačnih krajih in na napačen način. Iščem ga v luči, izgubljam pa ga v temi. Boga ne morem vedno videti jasno. Viden je posredno, na način, ki ga celo utajuje. Boga ni težko videti v snopu svetlobe, ko mi gre dobro. Težko ga vidim v temnih krajih, ko gre za zloglasne zapore, tovarne smrti, lačne dojenčke v deželi Burundi, od bomb pohabljene otroke v Kambodži, prisilno prostitucijo otrok, otroško pornografijo, trgovino z ljudmi, poskuse na ljudeh, sadistične zločine iz zabave, ekološki kriminal … Samo na enem mestu je v muzeju genocida vidnih 40.000 kubičnih metrov še ohranjenih čevljev, ki so jih nacisti pobrali jetnikom, ko so prispeli v taborišče smrti. Krščanska vera lahko razreši zadrego, ker pozna odgovor. Smrt je predmet spoznanja. Smrti ne moremo spoznati, ne da bi jo vzljubili. Ne gre za njeno zanikanje, ampak za njen odnos do Stvarnika Življenja, ki je najvišje dobro. Ne gre za vprašanja, ampak za odgovor, ki je Kristus – vstajenje in življenje. Nihče ni kriv za Kristusovo smrt, ne Judje ne Rimljani, saj ne gre za krivdo, ampak za izročitev. Kristus si življenja ni pustil vzeti, temveč ga je izročil (dr. Anton Mlinar). Izročitev je edini odgovor na postavljeno vprašanje. S tem so razrešena tudi vprašanja etike – vedeti, kako pravilno živeti in kako pravilno umreti. Ko stokajoče kričim v nebo in sprašujem, ali je Oče v nebesih, se mi dozdeva, da mi nebo odgovarja, da je naslovnik neznan. Naslovnik postane znan, če v naslovu napišem – Jezus Kristus.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka informativna koristna slovenščina.

08:00
Poročila

Poletne počitnice najmlajši preživljajo na različne načine, mi pa smo tokrat obiskali otroke, ki so ta teden preživljali prosti čas skupaj z vrstniki v počitniškem varstvu v Mali ulici v Ljubljani. Tam so našli tudi zaklad, se preizkusili v igranju družabnih iger in skrivanju v igralnici Male ulice. Na dvorišču so igrali nogomet, v peskovniku pa je nastajal sladoled … Izvedeli smo, kaj so novega odkrili na izletu v Sračji dolini, kjer so raziskali gozd in potok, se hladili z vodnimi igrami in našli pravi kraj za piknik …

09:00
Poročila

Še slab mesec bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni je še pred šolarji in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci z ljubljanskih Prul poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se hladijo in dogovarjajo tudi o domačih opravilih in izgovorih zanje? In medtem ko so nekateri bolj lenobno razpoloženi, imajo drugi treninge tudi v času poletnih počitnic. Pa o poletnih večerih, nasvetih turistom in iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …

11:00
Poročila

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Delfini, ki se zadržujejo v Tržaškem zalivu in torej tudi v našem morju, imajo vsako leto kakšnega mladička. Letos pa lahko govorimo že kar o delfinjem baby boomu. V Društvu Morigenos so namreč julija samo v enem tednju opazili kar pet samic z mladički. Samostojni bodo šele čez nekaj let. Do takrat pa so zelo ranljivi. Smrtnost med novorojenčki je zelo visoka tako zaradi naravnih danosti, kakor zaradi človekovega vpliva. Odvisni so od materinega mleka. In skoraj vseh veščin, ki jih potrebujejo kot odrasli delfini, se morajo naučiti. Tudi pri plavanju so najprej zelo nerodni. Več o tem, kako delfini vzgajajo svoje mladičke in imajo v jati zanje tudi 'varuške', bo Lei Širok v današnji oddaji Morje in mi povedal dr. Tilen Genov.

14:00
Poročila

V romanu Slepa luč imajo osrednjo vlogo znanstveniki in v njem srečamo številna velika pa tudi manj znana imena 20. stoletja, kot so denimo fiziki Albert Einstein, Werner Heisenberg, Ervin Schrödinger, matematik Alexander Grothendieck ali kemik Fritz Haber.
Toda to v središču tega esejističnega romana so znanstvena spoznanja, ki izrazito odstopajo ne samo od naših ustaljenih predstav o svetu, ampak celo od zmožnosti najboljših umov neke dobe, da posledice resnično prebojnega odkritja ali enačbe vmestijo v širše razumevanje ustroja sveta, vesolja. Prav ideje, ki se upirajo razumevanju, so deležne osrednje avtorjeve pozornosti.
Čilski pisatelj Benjamin Labatut se je s Slepo lučjo, svojo tretjo knjigo, leta 2021 uvrstil v izbor za mednarodno nagrado Booker, prevedena pa je že v več kot 20 jezikov. Zdaj je ta intrigantni roman v prevodu Vesne Velkavrh Bukilica izšel v slovenščini pri založbi Mladinska knjiga.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

Dr. Mateja Gaber je lektorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske filozofske fakultete, kjer z nemškim jezikom in kulturo spoznava predvsem študente primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Čeprav jo zanimajo najrazličnejše umetnostne zvrsti, slogi in obdobja - od rockovske glasbe pa do klasičnega baleta in gledališča - že od svojega odraščanja v Prekmurju posebno naklonjenost goji do nemškega srednjega veka, še posebej do takratne viteške lirike. Če se je torej velik del svojega življenja potapljala v razkošje nekega povsem drugega časa, polnega princev in princes, pa njeno življenje močno zaznamuje tudi ljubezen do lepega in razkošja nasploh: pa naj gre za parfume in obleke, najrazličnejša umetniška dela ali pa velike pustne zabave, ki jih prireja na svojem domu in v katerih lahko - tako kot v fakultetni učilnici - vedno zasede glavno vlogo. O njenem življenju - utrinke iz katerega je nedavno popisala tudi v knjigi Svet, kot iz škatlice vzet - se je z Matejo Gaber za Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

17:00
Poročila

Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje pri različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in s pomočjo družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Pred vrati je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. Na veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v slovenskem prostoru globoko zakoreninjeno. Obiskali smo Brezje in Ptujsko Goro.

Škrat ukrade veverici lešnike za zimo …
Pripoveduje: Kristijan Muck.
Napisal: Ivan Sivec.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Goran Dekleva in Jane Weber predstavljata gospelovske albume Boba Dylana. Slišati je tudi številne navezave s posnetki iz zgodovine ameriške popularne glasbe.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poseben večer pri Minardijevih. Vse je pripravljeno na veliki dogodek. Augusto Minardi, oče družine, se bo pojavil na televiziji. Na drugi strani ekrana se izriše vsa sprevrženost sodobnih medijev in absurdnost obsedenosti s pojavljanjem na televiziji, v katero je pogosto uperjena Bennijeva literarna satirična ost.

Šestdelni cikel kratkih radijskih iger, nastalih po literarnih predlogah Stefana Bennija, nudi luciden vpogled v človeka današnjega časa, ki se pogosto potaplja v kaos in dezorientacijo. Odslikava celovitost medčloveških odnosov, ogosto pa je prebodena s satirično ostjo, ki uperjena proti sodobni družbi. Tako nas nasmeje in hkrati spodbuja k premisleku.

Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen
Prevajalec: Janko Petrovec
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Soseda Mariella – Jana Zupančič
Sosed Mario – Gojmir Lešnjak Gojc
Žena Lea – Damjana Černe
Sin Patrizio – Martin Mlakar
Hči Lucilla – Vesna Slapar
Televizijska voditeljica – Tatjana Pirc
Pripovedovalka in novinarka – Sabina Kogovšek
Tehnik – Aleš Kranjec
Augusto Minardi – Robert Prebil
Komentator Sprizzo – Ludvik Bagari
Senator Pricolli – Ivan Rupnik
Igralka Maria Vedovia – Sara Dirnbek
Režiser Paolo Clobucchi – Vladimir Jurc
Zdravnica – Maša Grošelj

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2017.

23:00
Poročila

Hrvaški pisatelj Zvonimir Balog (1932–2014) je velik del svojega ustvarjanja namenil mladim – velja za utemeljitelja sodobne hrvaške poezije za otroke, bil je tudi največkrat nagrajeni hrvaški avtor za otroke. Njegov opus obsega več kot sedemdeset knjig za odrasle in mlade, za svoje delo pa je prejel tudi številna mednarodna priznanja. Besedilo Ko bi le vedel, koliko je ura, je iz njegove prve knjige za odrasle z naslovom Pogled na Zemljo, izšla je leta 1988. Balog v satirični zgodbi pod ostrogled vzame Švicarje in njihove navade.

Prevajalec Štefan Kutoš,
režiser Alen Jelen,
interpret Matej Puc,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Matjaž Miklič, Sonja Strenar,
urednici oddaje Tesa Drev, Tina Kozin,
posneto leta 2016.

Glasbena cesta 2.3.1.5 .Weeding Dub: Where We Come From. Zadnji album francoskega multiinstrumentalista, producenta in DJ-ja, gosta dub reggae festivala Roots in The Woods 2024. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/08/weeding-dub-where-we-come-from/

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov