Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose, Haydna, Serafina Vilharja, Kozine, Pahorja, Volariča, Šantla, Gobca, Škoberneta, Srebotnjaka, Kodra, Ipavca, Bravničarja in Arniča.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Naj ne rečejo, nismo videli. Videli smo." Tako se začne pesem ameriške pesnice in esejistke Jane Hirschfield v prevodu Tadeje Spruk. Ob njej si lahko zastavimo enaka vprašanja kot avtorica, morda se v nas zbudi tudi občutek krivde, ko pravi: "Storili smo, a ne dovolj." Na koncu pa se pomeni odprejo in z njimi drugačen občutek in interpretacija. Pesem bere Željko Hrs.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Počitniške termine Zborovskega panoptikuma izkoriščamo za ponovitve najodmevnejših oddaj: ena izmed njih je bila tudi na temo Mladinskega deželnega zbora Furlanije - Julijske krajine in dirigenta Mirka Ferlana.

Ciril Bergles se je rodil julija 1934 v Repčah pri Ljubljani, umrl je leta 2013. Diplomiral je iz slovenistike in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti; na srednjih šolah je delal kot profesor in ravnatelj. Veliko je prevajal, zelo pomembna je Antologija špansko-ameriške poezije, ki jo je uredil. Najpomembnejša v njegovem življenju pa je bila poezija, ki jo je ne le pisal, temveč je o njej zavzeto in strastno tudi premišljal. Slišali boste, kako je o poeziji in svojem lastnem ustvarjanju razmišljal leta 1998.

Indijska glasbila imajo značilen zvok, odnosi med toni in ritmi imajo v klasični glasbi jasna pravila, izvajalska umetnost je zahtevna in cenjena. Pravila klasične glasbe se do neke mere prenašajo tudi v ljudsko glasbo, prav tako tudi nekatera glasbila, ki so dodelana in prepoznavna tudi po zunanji podobi, ki je tudi sestavni del verske ikonografije. Poslušamo štiri najbolj prepoznavna brenkala v indijski klasični glasbi: vino, sarod, sitar in surbahar.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

28. julija je minilo 110 let od začetka prve svetovne vojne; to je bil globalni spopad med antanto in centralnimi silami. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Pozneje so se stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. K antanti so pristopile Romunija, Japonska, Italija in ZDA, k centralnim silam pa Otomansko cesarstvo in Bolgarija. Boji so potekali predvsem v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila eden najbolj smrtonosnih spopadov v zgodovini, saj je po ocenah umrlo 9 milijonov vojakov, 23 milijonov je bilo ranjenih, med žrtvami je bilo tudi veliko civilistov. Oddajo pa posvečamo vprašanju, kako je prva svetovna vojna zaznamovala svet in ustvarjanje v njem. Pred slabim desetletjem se je Staša Grahek o tem pogovarjala z umetnostnim zgodovinarjem akademikom dr. Milčkom Komeljem in zgodovinarjem dr. Markom Štepcem.

Glasbena medigra.

Pogovor s hrvaškim režiserjem Brunom Ankovićem, ki je za film Proslava, posnet po knjižni predlogi Damirja Karakaša, pred nekaj tedni na 71. filmskem festivalu v Pulju prejel glavno nagrado - zlato areno.



Bere Igor Velše, ton in montaža Nina Kač.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Izraelski mandolinist Avi Avital in latvijska akordeonistka Ksenija Sidorova sta virtuoza na svojih glasbilih. Skupaj predstavljata nadvse izvirno, celo malce nenavadno kombinacijo. Glasbenika sta 11. maja letos nastopila v Lovski sobi gradu v Schwetzingenu, v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala. Tam sta predstavila tako izvirna dela, nastala za njuni glasbili, kot tudi priredbe skladb, kot sta denimo Italijanska suita Igorja Stravinskega, Violinska sonata št. 21 v e-molu, K. 304 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Introdukcija in Rondo capriccioso v a-molu, op. 28 Camilla Saint-Saënsa. Poleg priredb omenjenih skladb bo v naslednji uri zvenela še glasba Fritza Kreislerja, Giovannija Sollime, Manuela de Falle, Béle Bártoka in Marca Lavryja.

Objavljamo dlomek iz romana Janka Ferka z naslovom Cesar je vojsko odposlal s podnaslovom Roman o Sarajevu. Janko Ferk, ki živi v Celovcu, pravnik, profesor, pesnik, pisatelj in prevajalec, je v središče postavil prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovega atentatorja Gavrila Principa. Roman se začne 28. junija 1914 in konča 29. aprila 1918, ko je Gavrilo Princip umrl. Izbrani odlomek pripoveduje o pomembnih dogodkih na predvečer velike vojne.

Prevod Ana Grmek.
interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Nejc Zupančič, Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Posneto leta 2014.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Otvoritveni koncert 42. Festivala Radovljica bo posvečen ustvarjalnosti nizozemskih mojstrov komorne glasbe 17. stoletja, ki se redkeje znajdejo na koncertnih sporedih zgodnjebaročne glasbe. Nizozemski ansambel Castello Consort, ki ga kritiki hvalijo zaradi njegovega fleksibilnega, ekspresivnega zvoka ter uglašene skupne igre, bo občinstvu predstavil dela Nicolaesa à Kempisa, Philippa van Wichla, Leonore Duarte in Abrahama Van Den Kerckhovna. Njihovo glasbo so pomembno oblikovali vplivi iz Italije, Nemčije in Francije, zato bodo na sporedu tudi dela italijanskih virtuozov Daria Castelle, Biagia Marinija in Marca Uccellinija.

Hrvaški pisatelj Zvonimir Balog (1932–2014) je velik del svojega ustvarjanja namenil mladim – velja za utemeljitelja sodobne hrvaške poezije za otroke, bil je tudi največkrat nagrajeni hrvaški avtor za otroke. Njegov opus obsega prek sedemdeset knjig za odrasle in mlade, za svoje delo pa je prejel tudi številna mednarodna priznanja. Besedilo Ko bi le vedel, koliko je ura, je iz njegove prve knjige za odrasle z naslovom Pogled na Zemljo, izšla je leta 1988. Balog v satirični zgodbi pod ostrogled vzame Švicarje in njihove navade.

Prevajalec Štefan Kutoš,
režiser Alen Jelen,
interpret Matej Puc,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Matjaž Miklič, Sonja Strenar,
urednici oddaje Tesa Drev, Tina Kozin,
posneto leta 2016.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.