Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbenopolitično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo, pripovedujejo Svoje zgodbe in izkušnje. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Večkrat se moram spomniti na pripoved znanke, ki kot turistična vodnica srečuje veliko ljudi in doživlja vedno kaj zanimivega. Tako je na primer pred leti vodila avtobus s skupino turistov na Dunaj. Več kot petnajst jih je prihajalo iz neke vasice na Primorskem in so bili med seboj sorodniki. Po sebi nič posebnega, saj se sorodniki ali prijatelji večkrat takole odpravijo na izlete. Ti pa so vendarle bili nekaj posebnega.
Med svojimi sorodniki so imeli nekoga, ki je bil vojak na soški fronti med prvo svetovno vojno. Tam je bil ranjen in so ga prepeljali v lazaret na Dunaju. Potem je družina izgubila sled za njim. Veliko let pozneje, že po drugi svetovni vojni, pa so se v njihovi vasi pojavili turisti iz Avstrije, ki so potem prihajali vsako leto. Spoprijateljili so se in si vedno več povedali o sebi. Naenkrat se je začel razreševati tudi klopčič ugibanj o njihovem starem očetu. Ne samo to. Naenkrat je imel ta stari oče svoj grob na vojaškem pokopališču na Dunaju. In sedaj je skupina potomcev prišla na grob starega očeta prižgat svečko. Čutili so potrebo, da to storijo. Tako pomembno je bilo zanje, da vedo, da ima grob in kje je pokopan.
Nam vsem, ki imamo grobove svojih pokojnih, se verjetno ne zdi nič posebnega, če lahko gremo na grob. Spominjam se ženske, ki je pripovedovala, kako je pred mnogimi leti rodila mrtvega otroka, ki ji ga niso dali v pokop. Sedaj trpi, ker temu otroku, ki ga je devet mesecev nosila pod srcem in se ga veselila, ne more prižgati svečke na grobu. To bi jo pomirilo.
Verjetno je med nami veliko ljudi, ki nimajo groba svojih pokojnih. Vsi ti ljudje živijo z bolečino, ki jih gloda in jim otežuje življenje, pa se morda niti prav ne zavedajo, kaj je tisto, kar jih teži. Mogoče bi morali o takšnih stvareh večkrat razmišljati, da bi znali bolje razumeti drug drugega in da bi se tudi bolj spoštljivo srečevali s stiskami drugih ljudi.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Odvetništvo predstavlja neločljiv in pomemben del pravosodnega sistema. Samostojno in neodvisno odvetništvo je prav tako pomemben člen delovanja pravne države in demokracije. Pred kratkim je slovenska odvetniška zbornica obeležila 156-to obletnico organiziranega delovanja. 25-ti oktober pa je bil evropski dan odvetnikov. Letošnja tema je bila: neodvisni odvetniki-močna demokracija. V ospredju je bila tudi samoregulacije odvetniškega poklica. O tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali s podpredsednikom Evropskega sveta odvetniških zbornic Romanom Završkom.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.

Ali poskrbite za požarno varnost pri kajenju? Ali veste, s katerimi priročnimi sredstvi lahko pogasite začetni požar? Imate morda doma gasilni aparat? Letošnji oktober – tudi mesec požarne varnosti – so gasilci posvetili prav preprečevanju požarov v gospodinjstvu. Ključno sporočilo pa je: Bodi pripravljen, bodi varen. Gost bo Jure Bosnar, v. d. predsednika Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V zadnjih letih je ena najvidnejših osebnosti v svetu glasbe. Je samosvoj iskalec ustvarjalnih rešitev, izhajajoč iz sveta klasične glasbe, odprt za vse glasbene zvrsti, novator v zvočnosti. Njegov ustvarjalni napon nagovori vsakogar. Je eden redkih slovenskih skladateljev, katerega glasbena dramaturgija ježi dlako, od začetka do konca – tudi več ur, kar je dokazal z glasbo za balet Faust. To je skladatelj Milko Lazar. Izjemna osebnost svetovljanskega duha in domala idealne skladnosti racionalne ter emocionalne notranjosti, strahu in poguma, z nadvlado humorja. Milko Lazar ustvarja velika dela, za velike zasedbe in hkrati velika dela za navidezno povsem intimno dojemanje v duu dveh klavirjev, kar je dokazala njegova priredba 4. Simfonije Heroes Philipa Glassa z glasbeno tematiko Davida Bowieja in Briana Ena. Ustvarja z najvidnejšimi v glasbenem svetu, doma pa največ z Edwardom Clugom in z Bojanom Goriškom.
Je avtor glasbe za lutkovne predstave in za več filmov, zadnji – Tartinijev ključ – je svetovno premiero doživel avgusta v Sarajevu. Trenutno ustvarja glasbo za Državni balet v Berlinu A Midsummer Night's Dream, ki bo premiero doživel februarja prihodnje leto. Njegovo novo delo bo zazvenelo na otvoritvenem koncertu Slovenskih glasbenih dni prihodnje leto. Ob tem pa: Milko Lazar je bil soustanovitelj ansamblov Quatebriga in Štefbet Rifi. Udejstvuje se kot dirigent in kot interpret baročne glasbe na čembalu. Opus Milka Lazarja šteje več kot 150 del. Med mnogimi drugimi nagradami je leta 2005 prejel Nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa Župančičevo nagrado za njegovo skladateljsko delo.

Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Za posledicami poplav, ki so vzhodno špansko pokrajino Valencio, pa tudi nekatere druge dele države prizadele po obilnem deževju, je umrlo več kot 60 ljudi, številni so razseljeni, poročajo lokalne oblasti. Gre za največ smrtnih žrtev v poplavah v Evropi po letu 2021, ko je v Nemčiji umrlo več kot 180 ljudi. Kot je v odzivu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se reševalci še naprej trudijo pomagati, na pomoč je priskočila tudi Evropa. Solidarnost s Španijo je izrazila tudi naša država ter ponudila pomoč. drugi poudarki oddaje:
- Inflacija oktobra na letni ravni nespremenjena, na mesečni za pol odstotka nižja
- Kdo bo gradil eno od največjih naložb v koprskem pristanišču?
- Šolarji v Murski Soboti spoznavajo čarobnost jeseni.

Drugi poudarki iz oddaje:
-Pred dnevom spomina na mrtve se vrstijo pozivi k čim manj odpadkov na pokopališčih, slišali boste o škofjeloški akciji pokopališče naj ne bo smetišče.
-Za najlepšo jesensko destinacijo so razglasili Maribor.
-Obiskali smo kmetijsko zadrugo v Šmarju pri Jelšah, ki je pred leti med prvimi začela ponujati domače in lokalne pridelke Obsotelja in Kozjanskega

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gosta:
Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022);
Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Mogoče bosta ugotovila, da jima čarovnija uspe le, če čarata skupaj.
Pripoveduje: Majda Grbac.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce.
Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice.
Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici iz leta 1584 ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

31. oktobra bo minilo sto let, odkar se je v Slovenskih Konjicah rodil Branko Rudolf, slovenski esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj. Umrl je 22. aprila leta 1987 v Mariboru. Dolga leta je poučeval, delal kot urednik, bil je tudi direktor mariborske Drame in ravnatelj mariborske Umetnostne galerije. Veliko je pisal, tako za odrasle kot za otroke, ter objavil tri pesniške zbirke, knjigo pripovedne proze, pet knjig za mladino ter več knjig esejev in publicističnih besedil. Ob stoti obletnici rojstva bomo poslušali pesnika, kako sam recitira svojo poezijo. Posnetek je iz leta 2005.

V Godbah z zgodbo tokrat skladbe, ki so v različnih obdobjih navduševale na glasbenih lestvicah in na filmskem platnu. Gre za pesmi, ki so jih različni režiserji uporabili za podlago za svoje filme. Med drugimi bosta Simon in Garfunkel izvedla skladbo Mrs. Robinson, ki smo jo slišali v filmu Diplomiranec, skupina Steppenwolf skladbo Born to be wild iz filma Goli v sedlu, Lou Reed bo s prijatelji zapel skladbo Perfect day , ki jo je režiser Danny Boyle uporabil v filmu Trainspotting, Bobby Vinton skladbo Blue velvet iz filma Modri žamet ter Cardigans pesem Lovefool, ki jo je režiser Buz Luhrmann uvrstil v film Romeo in Julija.