Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Edis Vehabović je dobrotnik leta. Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo podaril 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.

Dies irae, dies illa – strašen dan bo tisti dan plačila, o katerem danes premišljujemo, cenjene poslušalke, spoštovani poslušalci, dan, ki mu ne more ubežati nihče, kdor je ugledal sonce in stopil na to zemljo, dan smrti, dan sodbe za naša dejanja. Čeprav je primerno, da o smrti premišljujemo z vso resnostjo in spoštovanjem, je pravzaprav naša tolažba, če se naše srce res oklepa Boga in si prizadevamo živeti bogu vdano, bogoljubno življenje. Manjši brat Tomaž Čelanski nam v svoji sloviti sekvenci zelo nazorno slika srečanje duše s svojim Stvarnikom; današnji dan je dan molitve in spomina, ki se v nasprotju z včerajšnjim praznikom, ko smo proslavljali tiste brate in sestre, ki očiščeni in posvečeni že gledajo Božje obličje v nebesih, ozira na tiste, ki si tega še niso zaslužili in trpijo v vicah zaradi svojih prestopkov, da bi bili očiščeni končno vredni vstopa v večno blaženstvo. Ko molimo, obiskujemo grobove in darujemo odpustke za očiščenje naših rajnih sorodnikov in prijateljev, o katerih zveličanju ali pogubljenju še ne moremo biti prepričani, nehote, a nujno premišljujemo o svoji minljivosti in odgovoru za svoje življenje, ki ga bomo morali dati ob koncu, kakor poje slednica: »Kolik strah bo vstal v naravi, / ko Sodnik v mogočni slavi na odgovor vse postavi!  Tromba silno bo zapela, do vseh mrtvih zadonela, jim pred sodni stol velela.  V grozi smrt se bo čudila, ko bo stvar se spet zbudila, da pred sodbo bo stopila. […] Dano svetu bo spoznanje in za vsako zlo dejanje Bog prisodi maščevanje.« In če iskreno in ponižno premišljujemo o svojem življenju, moramo skupaj s Čelanskim zavpiti: »Kam se čem takrat dejati, kje zavetnika iskati, dobrim komaj bo obstati?« In prositi usmiljenja: »Kralj neskončne visokosti, ki rešuješ iz blagosti! Reši me, vir vseh svetosti!  Spomni se, o Jezus mili, da so zame Te umorili, prosim, tisti dan se usmili. […] Da grešil sem, se sramujem, krivdo svojo obžalujem, - Prizanesi, Bog! - zdihujem.  Duše si iskal zgubljene, reševal si spokorjene, reši, prosim, tudi mene.« V dneh, ko se s posebno skrbnostjo spominjamo naših rajnih, prosimo dobrega Boga, naj jih očisti njihovih prestopkov in jim nakloni večno veselje, nam pa pomaga, da se resnosti svojih odločitev in svojega življenja zavemo že tukaj, zdaj, ter poskušamo popraviti tisto, kar smo zagrešili, kadar nas ni vodila ljubezen do Boga ali bližnjega. Dragi prijatelji, miren dan vam želim.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost, gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?

Tokrat se bomo odpravili na potovanje daleč v nebo. Pogovarjali se bomo o vesolju, zvezdah, planetih in še marsičem, kar najdemo "tam zgoraj". 3. novembra namreč mineva 67 let od prvega vesoljskega poleta okoli Zemlje, ko je bilo na krovu živo bitje. Leta 1957 je tako prvič v vesolje poletela psička Lajka.

V oddaji Hudo se bomo družili z mladimi radijskimi navdušenci iz OŠ Danile Kumar v Ljubljani. In zakaj ravno radio? 28. oktobra 1928 je začel uradno oddajati prvi radio na Slovenskem, Radio Ljubljana, zato tokrat gostimo mlade novinarje, ki nam bodo povedali, zakaj je radio sploh pomemben v tem digitalnem svetu, zakaj jim je všeč in ali imajo kaj treme, ko nastopajo na radiu.

V športnih minutah oddaje Hudo gremo tokrat na nogometno zelenico. Pred mikrofon rubrike Hudo športni smo povabili mladega obetavnega nogometaša Taja Steinmana, ki igra za Nogometni klub Vrhnika, njegove sanje pa so, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev torkove oddaje Prva vrsta, v kateri je nastopila KiKi z zasedbo.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Že vse odkar je Nikolaj V. Gogolj sredi 19. stoletja napisal Mrtve duše, je v ruski literarni tradiciji prav posebej močna »disciplina« družbeno-kritično pisanje. In čeprav se je v zadnjih slabih dveh stoletjih vse v Rusiji nekajkrat obrnilo na glavo, se včasih zdi, da se pravzaprav ni spremenilo nič. Kakor je namreč Gogolj v svojem znamenitem romanu z izostrenim smislom za grotesko in absurd tematiziral pohlep in goljufivost, petolizništvo in vraževernost, posurovelost in brezvestnost ruskega človeka – posameznika ter ruske družbe kot celote, tako se zdi, da njegovi nasledniki v peresu še danes radi stopajo po gazi, ki so jo bile utrle Mrtve duše. Eden takih je Aleksej Salnikov, čigar v Rusiji večkrat nagrajeni roman Petrovi v časih gripe je pred nedavnim izšel pod založniškim okriljem Mladinske knjige.
Danes 46-letni pisatelj se je rodil v Tartuju v Estoniji, ko je bila Sovjetska zveza seveda še pri močeh; potem je odraščal na Uralu, v Jekaterinburgu, kjer je dočakal padec berlinskega zidu, skusil odraščanje v splošnem kaosu divjih Jelcinovih let in si, kolikor lahko sklepamo po romanu, ki je zdaj prišel na police naših knjižnic in knjigarn, ob tem nabral lepo zalogo snovi, ki se darežljivo ponuja družbeno-kritični literarni obdelavi. Na prvih sedemdesetih ali osemdesetih straneh svojega romana namreč ustvari osupljivo, dobro izrisano portretno galerijo zagrenjenih in zapitih, deklasiranih in dezorientiranih, razočaranih in razčlovečenih obrazov postsovjetske Rusije.
A kot da to ne bi bilo dovolj, Salnikov v nadaljevanju v svoj roman malce nepričakovano vplete še elemente trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita. Pa gredo vse te heterogene prvine navsezadnje dobro skupaj – ali pač ne? – Odgovor smo iskali v Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Petrovih v časih gripe Lijano Dejak.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi priredbami. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

15. septembra so v Cerkvi na Slovenskem na god Žalostne Matere božje obhajali dan žalujočih. Nekako ob tem času pa je izšla tudi knjiga Preobrazba bolečine, ki jo je napisal pater dr. Ivan Platovnjak, jezuit Slovenske province Družbe Jezusove. Je profesor duhovnosti na teološki fakulteti univerze v Ljubljani in član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti, v kateri imajo trimesečni program za žalujoče. V teh dneh lahko bolečina ob izgubi bližnje osebe še bolj priplava na površje. Kako lahko omenjena knjiga teoretično, pa tudi praktično pomaga pri globljem dojemanju žalovanja? Vabljeni k poslušanju oddaje.

Kljub temu pri Mihcu sije sonce!
Pripoveduje: Barbara Krajnc.
Napisala: Milan Petek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Koncert Boubacarja Traoreja z Druge godbe je vzorčen primer bolj akustičnega malijskega bluesa, ki ga imajo nekateri za osnovo ameriškega bluesa in s tem za temelj sodobne popularne glasbe. Sodobni etnomuzikologi z Gerhardom Kubikom na čelu pa so ugotovili, da je blues dokončno obliko dobil v ZDA in da so se malijski glasbeniki učili tudi ob ploščah bluesa. Ta glasba jim je bila blizu in mislili so, da je tiisto, kar igrajo sami, prototip bluesa. Še večjo zmedo je leta 1992 z albumom "The Source" povzročil Ali Farka Toure, saj so neuki glasbeni novinarji tedaj na široko pisali o malijskih koreninah bluesa, ki naj bi jih poosebljal Toure. Boubacar Traore je očitno veliko poslušal in preigraval mandinško pentatonično glasbo, med bluesovskimi umetniki, ki so vplivali nanj, gre verjetno omeniti imeni, kot sta Skip James in Robert Pete Williams, v Maliju pa je bil zelo priljubljen tudi John Lee Hooker, ki ga je ob Traoreju cenil in včasih posnemal tudi omenjeni Ali Farka Toure. V glasbi Traoreja je kajpak čutiti tudi vplive različnih arabskih tradicijskih glasb.

Sledi seznam skladb:

Radio Slovenija
Glasbeni program/Music Program
Tavcarjeva 17
1550 Ljubljana
Slovenia, Europe

CONCERT

Artist/Izvajalec: Boubacar Traore "Kar Kar"
Venue/Studio/Dvorana: Križanke, Festival Druga godba 1998
Date/Datum: 11. junij 1998
Sound Technican/Mojster: Miran Kazafura
Producer/Producent & Urednik: Jane Weber
Musicians/Glasbeniki/Zasedba:

Boubacar Traore: guitar, lead vocal
Sidiki Camarra: calebasse, vocal

pgm Song Tittle/Naslov pesmi Author/Publisher/Avtor Instruments/Glasbila Time
I. trak
1 "Kar Kar" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar"
2 "Mariama Kaba" Boubacar Traore, z albuma "Mariama"
3 "Kevalle" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar"
4 "Kavana" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar"
II. trak
1 "Yafa Ma" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo"
2 "Mouso Teke Soma Ye" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo"
3 "Santa Maria" Boubacar Traore, z albuma "Kar Kar"
4 "Je Chanteroi Pour Toi" Boubacar Traore, z albuma "Sa Golo"
5 "Unknown" (no available on any cd's) avtor je verjetno Boubacar Traore. Te skladbe očitno ni na ploščah tega glasbenika

Tel: +386 1 475 2406; Fax: +386 1 475 2399
E-Mail: weber.jane@rtvslo.si
www.rtvslo.si
Jane Weber, Radio Slovenija©

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih.
Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralki Janji Majzelj, ki je svojo igralsko pot tlakovala tudi z glasbo. Leta 2009 je premiero doživel glasbeno gledališki projekt Krizantema na klavirju. Tega je navdihnila istoimenska zbirka šansonov prav tako igalke, pesnice in šansonjerke Svetlane Makarovič. Majzelj se je skupaj z izvrstnimi glasbeniki lotila njenih pesmi, v katerih se odkrito in brez ovinkarjenja razkriva celostno in nazorno življenje z vsemi motivacijami, vzroki in posledicami. Makarovič obravnava predsodke, zablode, razgalja ukoreninjene vzorce in brez moraliziranja vedno stoji na strani nemočnega. Janja Majzelj je strnila misli o njeni poeziji in šansonih Janku Petrovcu. Ob robu ene od ponovitev predstave Krizantema na klavirju pa je Jure Longyka z mikrofonom ujel tudi Svetlano Makarovič.

Dramska igralka – Janja Majzelj
Pesnica – Svetlana Makarovič
Glasbeniki – Jožij Šalej, Jelena Ždrale, Blaž Celarec, Nino de Gleria.

Leta 2012 je izšla zbirka Kako se zaljubiš Maje Vidmar in enak naslov kot zbirki je pesnica dala tudi prvemu ciklu pesmi, v katerem ubeseduje zaljubljenost, čustvovanje, čutenje, odnose z bližnjimi in s seboj.

Interpretka: Silva Čušin,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc,
mojster zvoka: Nejc Zupančič.
Leto nastanka: 2012.
Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj.
Posneto leta 2012.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Bayonics: Levantamiento. Nastavljanje sončnim žarkom v večkulturnem San Franciscu na rolki novega albuma tamkajšnje latino reggae skupine. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/31/bayonics-levantamiento/