Kmalu po polnoči bo čas za nekaj turističnih vsebin. Bili smo na prvem srečanju prostovoljcev Štajerske turistične zveze, v potopisnem delu pa se bomo ustavili v prijaznem in razgibanem zahodnoirskem obalnem mestu Galway.

V oddaji V dobri družbi s Kristijanom vas tokrat čaka nepozabna glasbena noč. Z nami bosta ansambel Galama in kvintet Mitja, ki bosta z domačimi vižami in energičnimi nastopi pričarala pravo glasbeno praznovanje. Pridružite se nam in uživajte v vrhunskih melodijah ter odlični narodno-zabavni glasbi živo.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Gloria, laus et honor tibi sit, rex Christe, redemptor1

»Slava ti, hvala in čast, o Kralj naš, Kristus rešitelj,« so besede, s katerimi sveta Cerkev pozdravlja svojega Ženina, ko ta stopa v veliki teden svojega trpljenja, smrti in slavnega vstajenja. Prav te besede nas, preljubi, lahko uvedejo tudi v bistvo današnjega praznika Kristusa Kralja vsega vesoljstva.
Najbrž si kralje pogosto predstavljamo z veličastno krono na glavi, zlatim žezlom in vladarskim jabolkom v roki, oblečene v škrlat in hermelin ter obdane z množico vojska in dvorjanov.
Čeprav bo uzrtje Boga, ko bomo enkrat smeli stopiti v nebeško slavo večnosti, najverjetneje podobno in vsekakor brez dvoma imenitnejše, čudovitejše in bolj blaženo od te naše uboge človeške predstave, pa se Kristusovo kraljevanje začenja drugje in drugače. Kristusovo kraljevanje se začenja s križem, trpljenjem in darovanjem samega sebe. To je namreč bistvo kraljevanja; kralj je nekdo, ki sebi zaupane v nevarnosti varuje in brani, to je temeljno načelo fevdalnega odnosa; Kristus torej tudi v tem upraviči svoj kraljevi naslov, saj za nas prelije kri.
Njegov prestol, ki močno presega našo pozemeljsko predstavo baročnega zlatega trona, je dosti bolj vzvišen in dragocenejši – namreč surov les križa, na katerem je viselo Zveličanje sveta. Kristusova krona, ki mu jo je podaril človeški rod, ni bila dragocena in zlata, kakršna bi morala biti, marveč trnova, posuta s trni naših grehov, a hkrati najlepša, saj je bila okrašena s kapljicami Rešnje krvi kakor z dragulji. Namesto pravega žezla smo mu v roko dali navaden trs, trs naših slabosti in slabih navad.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, želim vam, da vas v današnji zadnji nedelji cerkvenega leta preplavi veselje ob slavi Kristusovega kraljevanja in vas hkrati globoko pretreseta veličina ter radikalnost cene, ki jo je plačal za to kraljevanje, ter ljubezni, s katero tudi danes vlada vsemu stvarstvu. Dopustimo mu, da vsaj danes zavlada tudi v naših srcih in naših življenjih. Prijetno praznično nedeljo želim.

1 “Slava ti, hvala in čast, o Kralj naš, Kristus rešitelj.” Procesijska antifona na cvetno nedeljo.

Kmetija na otoku v objemu potoka in gozda. Se sliši zanimivo? Domačija, ki nosi oznako zelena kmetija, saj je zavezana trajnostnemu ravnanju v turizmu. Samooskrbna kmetija, kjer kulinarične smernice narekujejo letni časi in letina. Če ste kolesar, potem pri Šerugovih trkate na prava vrata. Mir in tišina sta stalnica v njihovi ponudbi. Načrtov, kot pravijo, imajo še za pet življenj.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Še dva meseca in minilo bo okroglih pet let odkar v nedeljskih jutrih ob pol osmih iščemo in po navadi tudi najdemo bralnih navdih. Pasji park je četrti v slovenščino prevedeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen. Izjemno napet roman načenja številne občutljive teme, ki so na žalost globalno univerzalne. Konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. Bojan Leskovec se je o Pasjem parku pogovarjal z bibliotekarko in strastno ljubiteljico knjig, Simono Solina.

Poetična zgodba o osamljenosti, ki pa jo lahko preženemo, če se malo potrudimo in si poiščemo prijatelje.

Prevajalec: Janko Dolinšek
Avtor songov: Milan Dekleva
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Prljača
Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar

Mali bober – Zvone Hribar
Racman – Aleš Valič
Vidra – Saša Mihelčič
Želva – Silva Čušin
Stari bober – Polde Bibič

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih radia Slovenija junija in oktobra 2003

Tokrat z vami: Orkester slovenske vojske; Godba ljubljanskih veteranov; avstrijska zasedba Svarowski musik Wattens; Delavska pihalna godba Trbovlje; in na koncu Pihalni orkester premogovnika Velenje s pevko Evo Hren. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.

Zgodbe o običajnih stvareh. Jesensko listje dandanašnji gledamo kot nadlogo, nebodigatreba, ki vsako jesen onečedi naše ulice in je ob močnih nalivih lahko tudi nevarno. A ne še tako nedavno je bilo ena izmed esenc kmečkega življenja, da sploh ne omenimo, da bi bil naš planet brez listja hladna skala, izgubljena v vesolju. O tradiciji steljarjenja in novodobnih izzivih pri zbiranju in uporabi odpadlega listja v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Tolminskem muzeju so pripravili zanimivo razstavo z naslovom Želite, prosim? S trgovino in gostinstvom v Zgornjem Posočju so se namreč ukvarjali predvsem gospodarstveniki in ekonomisti, ob vsaki večji nepravilnosti ali napredku tudi časopisni novinarji, nasprotno pa humanisti, zgodovinarji in etnologi teh tem niso celovito obravnavali. Najprej so se v muzeju pred epidemijo koronavirusne bolezni lotili obdelave posoškega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Temu sta sledila razstava in zbornik o industriji v Zgornjem Posočju. Takrat so se odločili, da bodo raziskave nadaljevali ter obdelali tudi drugi del gospodarstva, in sicer gostinstvo, turizem in trgovino. Tu pa se je pokazalo, da sodijo začetki omenjenih dejavnosti dosti dlje v preteklost. Raziskave so segle v začetek 19. in 20. stoletja, ko se je Posočje že vpisalo na zemljevid turističnih krajev. Gostinstvo, turizem in trgovino v Posočju bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kje živijo Butalci? V Butalah in še marsikje.
Pripoveduje: Brane Grubar.
Napisal: Fran Milčinski.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana leta 1976.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni format »groove-road tripa« živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Leta 2015 so v Združenih državah Amerike ustanovili nagrado Tomaža Šalamuna v spomin na tega slovenskega pesnika, ki je navdihnil številne rodove pesnikov in pesnic z vsega sveta. Sprva je bila nagrada povezana s tamkajšnjo literarno revijo Verse. Ko pa je ta leta 2017 prenehala izhajati, je nagrada prešla pod pokroviteljstvo založbe Factory Hollow, ki vsako leto objavi nagrajeno pesniško zbirko po izbiri uveljavljenega pesnika oziroma pesnice. Z odprtjem Centra za poezijo Tomaža Šalamuna pa ta nagrada vključuje tudi enomesečno rezidenco v Ljubljani. V zadnjih letih je Center, ki deluje v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti, izdal tudi prevode pesmi nagrajencev in nagrajenk v knjižici. Letos je tako izšla knjižica z naslovom Razodetja ameriško-filipinske pesnice Lian Sing. Ta je dobitnica nagrade Tomaža Šalamuna za leto 2022 po izbiri pesnice Hoe Nguyen. Njena poezija je osebna, a precej abstraktna, po načinu upesnjevanja podobna poeziji, ki jo je Tomaž Šalamun pisal proti koncu svojega življenja.

Prevajalec je Jernej Županič,
režiserka Špela Kravogel,
interpretka Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje pa Gregor Podlogar.
Produkcija leta 2024.