Ustava je glede lokalne samouprave bolj skopa. V njej je zapisano, da se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Ta zakon določi območje občine. Ustava predvideva tudi združevanje občin v pokrajine.

Postopek za ustanovitev občin določa zakon o postopku za ustanovitev občin. V skladu z zakonom postopek za ustanovitev nove občine vsebuje predhodni postopek z referendumom, zakonodajni postopek in postopek konstituiranja novoustanovljenih občin.

Predhodni postopek in pogoji
V predhodnem postopku se obravnavajo predlogi in ugotovijo pogoji za ustanovitev občin ter izvede referendum. Postopek za ustanovitev občin začne državni zbor na predlog, ki ga vložijo z ustavo določeni predlagatelji zakona. V predlogu morajo biti navedeni razlogi za uvedbo postopka ter podatki, iz katerih je razvidno, da območje izpolnjuje z ustavo in zakonom določene pogoje za občino.

Zakonodajni postopek po referendumu
Zakonodajni postopek se lahko začne po referendumu. Z zakonom se lahko ustanovi občina, če se je za to na ustreznih referendumskih območjih izrekla večina volivcev, ki so glasovali, in če državni zbor oceni, da je potrebno območja občin uskladiti s pogoji, ki jih določata ustava in zakon, ne glede na to, kakšen je bil izid referenduma.

Postopek konstituiranja določa oblikovanje občinskih volilnih komisij, občinskih svetov in razporedi druge obveznosti, ki so pogoj za delovanje občine.

Glasujejo lahko tudi tujci
Naslednji zakon, ki je povezan z ustanavljanjem novih občin, je zakon o referendumu za ustanovitev občin. Ta ureja postopek za določitev območij, na katerih se izvede referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev glede ustanovitve nove občine. Pravico glasovanja na referendumu imajo vse osebe s stalnim prebivališčem na referendumskem območju, ta pa vključuje tudi tujce. Glasuje se z glasovnicami, vprašanje na njih pa je neprenehoma isto: "Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?'', razen če državni zbor določi drugače. Stroški za referendum se krijejo iz državne blagajne.

Pet možnosti nastanka nove občine
Občine se ustanovijo oziroma se njihova območja določijo na več načinov, in sicer z združitvijo dveh ali več sosednjih občin v novo občino, razdelitvijo občine na dvoje ali več novih občin in izločitvijo dela občine ali delov dveh ali več sosednjih občin v novo občino. Postopek za ustanovitev občin se lahko izvede enkrat v obdobju med rednimi volitvami v občinske svete, a najkasneje 6 mesecev pred lokalnimi volitvami.

Pogoji za vse enaki?
Pogoji za ustanovitev občin so zapisani v zakonu o lokalni samoupravi. Občina je sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge, če so zagotovljeni pogoji za osnovno šolanje, primarno zdravstveno varstvo občanov, preskrba z življenjskimi potrebščinami, komunalna opremljenost, poštne storitve, finančne storitve hranilnice ali banke, knjižnica, prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. Občina mora imeti najmanj 5.000 prebivalcev. Zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov sme imeti občina izjemoma tudi manj kot 5.000 prebivalcev.

Na območju mesta se zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in načrtovanja razvoja ustanovi mestna občina. Zakon iz leta 1994 je določil, da mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Mesto mora biti po tem zakonu tudi geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.

Lov na državna sredstva
Zakon določa tudi financiranje občin, ki je eden bistvenih pogojev za obstoj občin. Tistim, ki zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna dodatna sredstva država.

Občina ima na leto določen proračun, ki predvideva primerno porabo. Večina jih celotnega proračuna ne more pokriti sama, zato luknjo zapolni država. Na začetku je veljal zakon, po katerem je država pokrila celotno luknjo v proračunu, zdaj pa je financiranje urejeno tako, da država pristavi le toliko, kolikor je sama zbrala občina, razen če občina zbere več kot polovico. V tem primeru država pokrije le preostanek.

Strokovnjaki pravijo, da so mnogi državno pomoč izkoriščali in da je to eden izmed razlogov za tako veliko razdrobljenost. Nove občine so namreč ob slabi gospodarski razvitosti in dovolj visokem proračunu upale na državna sredstva. Zdaj so pogoji malo slabši, a se marsikateremu delu Slovenije še vedno izplača ustanoviti svojo občino. Najbolj razdrobljeno je Prekmurje, ki pa je hkrati tudi najmanj razvita regija v Sloveniji.