O njej so govorili pred dvema tednoma v Monoštru na simpoziju o položaju slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske skupnosti v Sloveniji. Hočeš nočes so si morali udeleženci iz obeh držav in obeh manjpin natočiti kozarec resnice o tem, da je slovenska manjšina na Madžarskem v veliko slabšem položaju kot Madžari v Sloveniji. Podobne ocene so se pojavile tudi na okrogli mizi o položaju obeh manjšin, prvi mož državne slovenske samouprave na Madžarskem Martin Ropoš pa je potarnal, kako malo denarja dobijo od Madžarske. Da je rešitev v intenzivnejšem čezmejnem sodelovanju, je povdaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Podobnega mnenja so bili tudi na zasedanju mešane slovensko-madžarske komisije za spremljanje uresničevanja pred 17. leti podpisanega meddržavnega sporazuma, ki je bilo v Lendavi. Vendar pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarske Jože Hirnök s sklepi ni bil zadovoljen, kajti Slovenci na Madžarskem še vedno nimajo svojega predstavnika v madžarskem parlamentu, še vedno ni rešeno financiranje Slovenskega kulturno-informativnega centzra v Monoštru, ki je bil zgrajen s slovenskim denarjem, še vedno ima radio Monošter le osem ur programa na teden, s pomanjkanjem denarja pa se borijo tudi v časopisu Porabje. Tudi cesta med Gornjim SDenikom in Verico v dolžini 3,5 kilometra še ni zgrajena, čeprav sta minili že dve debeli leti od kar sta oba premiera položila temeljni kamen.

Tudi zato porabski Slovenci niso veliko pričakovali od skupnega zasedanja madžarske in slovenske vlade, ki je bila konec novembra. "Obljub je veliko, problemi pa ostajajo in se še poglabljajo," pravi Jože Hirnök. Madžarska je sicer zagotovila, da denar za gradnjo ima, vendar naj bi z deli pričeli šele ćez dve leti. Porabski Slovenci dobijo desetkrat manj denarja od Madžarske, kot ga dobijo prekmurski Madžari od Slovenije. Znesek se v zadnjih petih letih ni povečal niti za en evro, vodstvo narodnostne organizacije porabskih Slovencev pa se boji, da bo prihodnje leto še slabše, kajti madžarska vlada se izgovarja na recesijo in gospodarskso krizo.

Zato je morda današnje srečanje Komisije madžarskega parlamenta za človekove pravice, manjšine, civilne in verske zadeve, Komisije madžarskega parlamenta za zunanje zadeve in Madžare v zamejstvu s člani Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter komisije za za narodne skupnosti Državnega zbora, minilo v rahlo bolj ostrih tonih. Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš je namreč opozoril, da slovenska manjšina še vsaj pet let ne bo imela svojega predstavnika v madžarskem parlamentu. Po njegovem manjšinski organizaciji delata vse, da se ohrani slovenska identiteta v Porabju, vendar madžarska država vse bolj zmanjšuje obseg financiranja manjšinskih organizacij, inštitucij in medijev. "Nalog je vse več, denarja pa vse manj," povdarja Ropoš. Zato se je morala manjšina preko razpisov za denar obrniti na evropske sklade. Kar 60 odstotkov denarja prihaja iz teh virov., čeprav ima manjšina težave pri zagotavljanju lastnega deleža, za kar morajo celo najemati kredite, ker madžarska država ne izpolnjuje svojih obvez. Zaradi pomanjkanja denarja je zastal proces tiska slovenskih učbenikov, radio Monošter bo še naprej oddajal le eno uro programa na dan, v nevarnosti pa so tudi oddaje madžarske državne televizije, namenjene Slovencem v Porabju. Zaradi vsega tega se je iz ust Jožeka Hirnöka znova slišala beseda reciprociteta.