Rezultati raziskave, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne študije pravijo, da je delež oseb, ki imajo težave z igralništvom, nesorazmerno velik med mladimi do 30 let, kar po mnenju sodelujočega v raziskavi Mateja Makaroviča, kaže na večjo dovzetnost novih generacij za to težavo. Ogroženo skupino po njegovem mnenju predstavljajo tudi zaposleni v igralniški dejavnosti. Hude težave z igralništvom pa ima 0,12 odstotka Slovencev, ki jih lahko štejemo za patološke igralce. Delež je nekoliko večji v zahodni Sloveniji, a ne odstopa drastično od drugih delov Slovenije.

Na podlagi anketne ocene je v Sloveniji 1.932 patoloških igralcev in 5.795 problematičnih igralcev na srečo, družbeni stroški igralništva pa znašajo od 5,5 do šest milijonov evrov na letni ravni, je dejal prodekan za raziskovalne dejavnosti na fakulteti Borut Rončević.

Mirna Macur pa je opozorila, da bi za sistemske rešitve morala skrbeti država, ki bi morala biti bolj odločna. Vzpostaviti bi morala večji nadzor nad podeljevanjem koncesij igralnicam, financirati zdravljenje zasvojenosti in poskrbeti za ozaveščanje o škodljivosti igralništva.

Vsaj eno igro na srečo pa je v preteklem letu odigrala tretjina Slovencev. Najpogosteje so igrali loto, kupovali hitre srečke, ali se posluževali drugih klasičnih iger in športnih stav. Dobra polovica igra zaradi dobitka, slaba četrtina zaradi zabave in slaba petina zaradi radovednosti.

Fakulteta za družbene študije je anketni del raziskave opravljala med 13. novembrom in 9. decembrom lani, na anketo pa je odgovoril 10.001 anketiranec.

A. M.