Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok nesreč. Letos jih je zaradi prehitre vožnje v prometnih nesrečah umrlo že 22, zgovorni pa so tudi drugi podatki – če na območju s hitrostno omejitvijo 50 km/h vozite samo 10 km/h prehitro, imate 50 odstotkov večjo verjetnost, da boste udeleženi prometni nesreči s smrtnim izidom

Če vozite 60 km/h, boste potrebovali okoli 45 metrov, da se ustavite. Vsak dodaten kilometer hitrosti je tako lahko usoden, saj že pri hitrosti 30 km/h lahko pešcu zadamo smrtonosne poškodbe.

Na terenu je ekipa Vala 202 preverjala tveganja, ki jih prinaša prehitra vožnja. S policisti so lovili prehitre voznike, bili na tečaju varne vožnje in se pogovarjali z udeležencem nesreče, ki ga prikovala na invalidskem vozičku.

Vozniki se zavedajo svojih napak
Policisti bodo zato do 10. julija poostreno nadzirali hitrost udeležence v cestnem prometu in sodelavci Vala 202 so se pridružili policijski patrulji na območju Ljubljane. Policiste so spremljali pri meritvah hitrosti z radarjem. Večina voznikov je vozila v mejah normale, nekateri so prejeli opozorila, nekaj jih je bilo prehitrih. Na ljubljanskem Rudniku pa so na radar ujeli motorista, ki se je peljal 98 km/h, kjer je omejitev 60 km/h. Kaznovan je bil z devetimi kazenskimi točkami in s 1.000 evri kazni.

In kakšni je bil njegov odziv? "Peljal sem zelo prehitro. Moj izgovor je: mudi se mi, ampak vem, da to ni izgovor. Policisti zgolj opravljajo svojo službo in nas varujejo ter skrbijo za promet. Mi pa smo prehitri, in to je to," je povedal v mikrofon. Kaj pa odzivi drugih prehitrih voznikov? "Postanem previden in zmanjšam hitrost. Ampak načeloma ne vozim prehitro, razen v jutranjem času, zaradi službe," je povedal eden izmed tistih, ki jih je k sreči odnesel le z opozorilom. Takšna toleranca se mu zdi v redu, ker bo po njegovih besedah o dogodku razmišljal še ves dan.

Pogosto vznikne tudi vprašanje, ali je obveščanje po radiu o radarskih kontrolah v redu. Po mnenju policijskega inšpektorja Refika Hodžiča takšna radijska obvestila niso problematična, saj bodo vozniki zaradi pričakovanega nadzora temu primerno prilagodili vožnjo.

Mladi pogosto brez občutka za hitrost
Na Vranskem se je ekipa s štirimi mladimi vozniki pod budnim očesom inštruktorja udeležila tudi tečaja varne vožnje. "Že pri položaju sedeža ter drži in delu z volanom pa se je pojavilo vprašanje, zakaj me pa tega niso naučili v avtošoli. Nekateri mladi vozniki nimajo občutka za hitrost. Presenečeni so bili nad zaviralno potjo," pove inštruktor Brane Legan. Eden izmed udeležencev je dodal, da ga je kot mladega voznika sicer še nekoliko strah hitrosti, a da si predstavlja, kako je v hitrosti mogoče tudi uživati, povsem novo pa jim je bilo tudi sedenje blizu volana, saj tega niso navajeni. A so prepoznali prednosti, kot sta hitrejši odzivni čas in večji nadzor.

Za konec pa še nazorna zgodba Žige Breznika. Žiga je športnik na začetku štiridesetih. Kolesari, smuča in je oče šestletnih dvojčkov, Tinkare in Rožleta. Je popolnoma normalen moški – z eno samo izjemo: od poznih najstniških let je na invalidskem vozičku. Tja ga je priklenila nenadna prometna nesreča, ki jo je v vratolomni vožnji in s premalo izkušnjami zakrivil nasproti vozeči mladi voznik po komaj sedmih dneh od pridobitve vozniškega dovoljenja.
"Moja napaka pa je bila, da nisem bil privezan," priznava in se ne sprašuje, kaj pa, če me ne bi bilo takrat tam. "To ne pelje nikamor, tudi ne gojim nobene zamere. Nesreče se pač zgodijo," pravi. Danes raje hodi po šolah in mlade nagovarja s svojo zgodbo, a ne želi strašiti s krvjo in poškodbami. "Raje jim povem, da je škoda najboljša leta svojega življenja na takšen način vreči stran," pojasni.