Za pokojnine so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v prvem polletju porabili malenkost manj kot 2,1 milijarde evrov, je na predstavitvi polletnega poročila dejal namestnik generalnega direktorja in finančni direktor David Klarič. Na enega upokojenca je po njegovih besedah prišlo 1,37 zavarovanca, kar je enako kot leta 2014.

Skupna rast števila prejemnikov pokojnin bo letos po oceni 0,8-odstotna, kar je 0,2 odstotni točki manj od predvidene v finančnem načrtu.

Seznanili so se tudi z letnim poročilom Kapitalske družbe za leto 2014 in letnim poročilom Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za leto 2014. Kapitalska družba (Kad) je imela lani dobiček iz naslova poslovanja v znesku 3,5 milijona evrov, z učinkovitim upravljanjem finančnih naložb pa so dosegli čisti dobiček 46,7 milijona evrov, je pojasnil predsednik uprave Bachtiar Djalil.

Pohvalil je tudi upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj je donosnost lani znašala 8,16 odstotka, s triletno donosnostjo v znesku 20,82 odstotka in petletno v znesku 26,39 odstotka pa se uvrščajo na prvo mesto.

Rezervni demografski sklad
Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin je opozorila, da sistem poklicnega zavarovanja ne deluje, saj je od 42.000 zavarovancev, ki so v sistemu, približno tretjina iz zasebnega sektorja. Čerinova pričakuje, da bo do konca letošnjega leta končno pripravljena uredba o merilih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Nujna je ustanovitev rezervnega demografskega sklada, v katerega bi se preoblikovala Kapitalska družba, je poudarila predstavnica upokojencev Anka Tominšek. Djalil je na tem mestu opozoril, da Kad ni udeležen pri pripravi zakonodaje, ki bi takšno preoblikovanje omogočila.

Kje so vloge delodajalcev?
Pri obravnavi letnega poročila Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za leto 2014, ki ga je predstavil direktor Robert Marolt, so se kar vrstila vprašanja glede spodbud. Člane sveta je zmotil podatek, da je invalidski sklad lani prejel le dve vlogi delodajalcev za prilagoditev delovnega mesta. Eno vlogo je nato sklad zavrgel, pri drugi pa je delodajalec sam odstopil. Zakaj potem sploh imamo takšne ukrepe, je zanimalo Tominškovo.

Predstavnica vlade v svetu Nataša Belopavlovič je mnenja, da bi moral sklad pomagati potencialnim uporabnikom in jih spodbujati, ne pa pristopati birokratsko, češ da bi morali sami vedeti za vse možnosti. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je dejal, da bo treba ugotoviti, zakaj ta ukrep ne zaživi v praksi. Zanimanja zanj bi moralo biti več, je dodal.

Skrb vzbujajoče je tudi število vlog za plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, teh je prispelo samo pet, pa je opozoril predsednik sveta Milan Utroša.

IMF: Nujnost nove pokojninske reforme
Slovenski pokojninski sistem so vzeli pod drobnogled tudi strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ugotavljajo, da je zadnja pokojninska reforma le začasno zmanjšala pritisk na pokojninsko blagajno in posredno na proračun, zato so potrebni dodatni ukrepi za oblikovanje resnično dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema.

IMF zato predlaga ukrepe na področju usklajevanja pokojnin, davčne obravnave pokojnin, ki naj bi bila preveč ugodna, dodatka za rekreacijo in omejevanja zgodnjega upokojevanja, ki je še vedno preveč razširjeno. Pozitivni učinek teh in drugih potencialnih ukrepov na javne finance bi lahko bil v vrednosti 0,6 odstotka BDP-ja na kratki rok in 2,6 odstotka BDP-ja do 2050.

Na področju socialnih transferjev je slika po mnenju IMF-ja boljša. Stopnja revščine med prebivalci pod 65. letom starosti je tako primerjalno razmeroma nizka. Zaradi zgodnjega upokojevanja in posledično nizkih pokojnin pa je razmeroma visoka pri starejših prebivalcih.