Na državni proslavi v OŠ-ju Koper je obrambni minister in podpredsednik vlade Matej Tonin ocenil, da je tok javne razprave v slovenskem političnem prostoru zastrupljen in da se vse bolj zdi, da govorijo drug mimo drugega. Za umiritev strasti bi morali po njegovih besedah vsi narediti korak naprej. "Vsi skupaj lahko začnemo s tem, da naše objave na socialnih omrežjih dvakrat premislimo, preden jih objavimo. Ostra in žal prevečkrat žaljiva komunikacija prek socialnih omrežij nas ovira pri skupnih prizadevanjih v realnem življenju," je opozoril.

Številne odprte rane in bolečino ljudi je po njegovem mnenju pokazal tudi spopad z epidemijo: "Priča smo še nikoli videnemu nezaupanju: ne le v odločitve politike, ampak tudi stroke, znanstvenikov, celo zdravnikov. Za svoje lastno zdravje in prihodnost naših otrok bomo naredili največ, če bomo zaupali znanosti. Ne bi smeli ostati gluhi ob opozorilih stroke, da koristi cepljenja še vedno izrazito odtehtajo tveganja."

Po mnenju Tonina danes bolj kot kadar koli prej potrebujemo minimalni politični konsenz vsaj pri treh stvareh – v boju z epidemijo, pri nadaljnjem gospodarskem okrevanju in pri dokončanju predsedovanja Svetu EU-ja. "To bi morali biti trije skupni nacionalni projekti do volitev, kjer ne bi smelo biti opozicije in koalicije, ampak zgolj Slovenija," je dejal.

Ne glede na vse pa je optimist in prepričan, da Slovenijo "lahko uvrstimo na zemljevid najbolj razvitih držav sveta": "Čeprav smo različni, bomo tudi v prihodnosti živeli v isti državi. Namesto da delujemo drug proti drugemu, delujmo skupaj za Slovenijo. Osredotočimo se na stvari, ki nas povezujejo. Veselimo se uspehov drug drugega. Povezani namreč lahko storimo neverjetne reči."

Dan suverenosti je sicer po besedah obrambnega ministra priložnost, da se spomnimo vseh, ki so skozi dolga stoletja verjeli v idejo samostojne Slovenije, in slavimo tiste, ki so z orožjem in za ceno lastnih življenj branili mlado državo.

Spomnil je, da se je prav v Kopru v noči s 25. na 26. oktober 1991 odvijalo sklepno dejanje dolgega procesa vojaške obrambe, ko je iz Slovenije odplula ladja s še zadnjimi vojaki JLA-ja. Na mestu, kjer se je to zgodilo, so pred današnjo proslavo ob slovenski himni tudi dvignili slovensko zastavo.

Po besedah Tonina je takrat "postalo dokončno jasno, da nam naše samostojnosti in neodvisnosti ne more vzeti nihče več", vojna za Slovenijo pa je bila dokončno dobljena. Čas slovenskega osamosvajanja bo sicer po njegovih besedah v zgodovino naroda zapisan z zlatimi črkami in kot čas, ko "smo bili kljub očitnim in vidnim razlikam" sposobni povezovanja.

Dodal je še, da je Slovenska vojska v službi domovine in zato ne more biti breme države. Dogodki vojne za Slovenijo nam namreč jasno izpričujejo, da je dobro opremljena in izurjena Slovenska vojska ključna za zavarovanje in ohranitev slovenske suverenosti, je še dejal.

Državne proslave so se med drugim udeležili vsi štirje predsedniki – predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ-ja Igor Zorčič in predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Popestrili so jo s kulturnim programom in pričevanji takratnih akterjev.

Našteti so sicer svoje videnje praznika podali že ob različnih priložnostih čez dan.

Pahor: Dialog in sodelovanje sta stebra naše domovine

Predsednik države Borut Pahor se je v nagovoru zbranim ob dnevu odprtih vrat v predsedniški palači ob državnem prazniku, dnevu suverenosti, spomnil vseh ključnih trenutkov slovenske osamosvojitve pred 30 leti. Na današnji dan pred 30 leti pa je zadnji vojak JLA-ja stopil na eno zadnjih ladij in odplul z našega ozemlja, s tem pa omogočil, da je takratni generalmajor Slovenske vojske Janez Slapar raportiral takratnemu predsedniku republike Milanu Kučanu, da na ozemlju Republike Slovenije ni več tujega vojaka in da je Slovenija suverena država.

Ob tem prazniku je Pahor čestital državljankam in državljanom z izrazi hvaležnosti za njihovo držo v 30 letih – gre za pogumne, samozavestne, delavne in poštene ljudi, ki so pripomogli po osamosvojitvi, da "se je Slovenija razvila do točke, na katero smo lahko ponosni".

Ob državnih praznikih se lahko po njegovih besedah vsi poveselimo ne glede na politične, verske, ideološke, vrednostne razlike med nami. "Danes je praznik naše države, to so redki trenutki, ko je prav, da skupnost stopi skupaj in praznuje, kar nam je skupno," je dodal.

Dejal je tudi, da je to eden od zadnjih mejnikov, ki jih praznujemo kot 30. obletnico osamosvojitve. "Vsak od nas ima lahko na 30 let razvoja različne poglede, tudi kritični so na mestu," je dejal. A hkrati trdi, da je treba preteklih 30 let gledati kot na lepo in dobro obdobje, saj smo prešli iz države brez preteklih demokratičnih tradicij v državo, ki je vstopila v vse pomembne institucije. Obstajajo pa nekatere težave, ki jih je treba še rešiti, je dodal.

"Imeli smo jasen cilj, voditelje, ki so bili prepričani o tem cilju, ljudi, ki so omahovali glede cilja, a so eni drugega poslušali in slišali. In razumeli so nevarnost, ki je pretila naši domovini, če bi govorili drug mimo drugega ali celo drug proti drugemu," je spomnil predsednik republike. To je privedlo do splošnega sijajnega razpoloženja med ljudmi, ki so videli priložnost, "da sanje, dolge desetletja, stoletja končno pripeljejo do cilja", je dodal.

Poudaril je, da sta dialog in sodelovanje eden od stebrov, na katerih počiva naša domovina. Danes ta steber po njegovi oceni ni tako trden, kot bi si želel.

Janša pozval k večji odpornosti Slovenije na varnostnem področju

Danes praznujemo dogodek, ki nas povezuje, je v poslanici ob dnevu suverenosti poudaril predsednik vlade Janez Janša. Dejal je, da je bil to čas, ko so bili v ospredju skupni cilji, solidarnost, enotnost, pripadnost skupnim vrednotam. "Le v takem družbenem kontekstu so mogoči zgodovinski presežki, kakršen je na primer izgon tuje vojske s slovenske zemlje. Naj nam ostanejo te izkušnje tudi za vnaprej kot zgled in naj nas navdajajo s ponosom," je pozval.

Kot je zapisal, nam je uspelo, ker smo verjeli v svoj prav, v cilje, ki smo si jih zastavili kot narod. Z neprimerno slabšo oborožitvijo smo se pogumno uprli in v nekaj dneh oboroženih spopadov – predvsem zaradi uspešnih zasegov večjih količin orožja iz skladišč jugoslovanske armade – obrnili situacijo sebi v korist. In jo tako ohranili vse do umika agresorske jugoslovanske armade iz Slovenije.

Sorodna novica "Na naših tleh ni več tujih vojakov, svobodo in suverenost varujejo naše sile"

25. oktober 1991 je označil za veličasten dan, s katerim smo dosanjali svoje sanje in sanje številnih generacij pred nami in dobili dokončno potrditev zmage v vojni za Slovenijo. Po njegovih besedah smo ta dan dejansko postali svobodna, samostojna in suverena država, brez tuje vojske na svojem ozemlju. To je bil privilegij, ki takrat ni bil dan vsem državam v Evropi. V vojaškem smislu smo postali močni in posledično varni, je zapisal Janša.

Imeti dobro opremljeno in izurjeno vojsko je po njegovih besedah nujen pogoj suverenosti, a še ni zadosten. Treba je imeti precej več, predvsem pa sposobnost stopiti skupaj in izkazovati pripadnost skupnosti. "In mi smo to imeli," je dodal.

Poziv k povečanju varnosti in odpornosti

Janša je še dodal, da je Slovenija danes v bistveno drugačnih razmerah kot 25. oktobra 1991. Je članica EU-ja in Nata, predsedujoča Svetu EU-ja, sooblikuje velike razvojne procese v zavezništvu, a tudi išče rešitve za težave in negotovosti, ki se kopičijo tudi na varnostnem in obrambnem področju.

"Skupnemu varnostnemu dežniku bomo morali prispevati več kakor tudi povečati lastno odpornost, da se bomo sposobni sami ubraniti – kot smo bili sposobni pred tremi desetletji," je opozoril. "Naj ostane samostojna in suverena Slovenija varen in prijazen dom za vse, ki jo imamo radi," je ob tem zaželel premier.

Zorčič: Ponovno se moramo odločno upreti vzdušju, ki vse bolj spominja na neke druge čase

Predsednika DZ-ja Igor Zorčič je v svoji poslanici poudaril, da se danes spominjamo enega ključnih mejnikov v procesu slovenskega osamosvajanja. Kot je zapisal, se z globoko hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so se uprli močno oboroženi sili JLA in neomajno stopili v bran svobodi in suverenosti Republike Slovenije, za katero smo se plebiscitarno odločili.

Letošnje leto je po njegovih besedah prav posebno zaradi vseh 30. obletnic, ki smo jih že in jih še bomo zaznamovali, pa tudi zato, ker imamo v vlogi predsedujoče države Svetu EU-ja ponovno priložnost, da sebi in drugim pokažemo, da živimo evropske vrednote, vključno z vladavino prava, in da smo skupaj z drugimi državami pripravljeni soustvarjati skupno "zeleno in digitalno" prihodnost.

A kot ugotavlja Zorčič, se po tridesetih letih življenja v samostojni in suvereni državi zdi, "da se moramo ponovno odločno upreti vzdušju, ki vse bolj spominja na neke druge čase in razmere, za katere smo bili prepričani, da smo jih dokončno pustili za seboj". Spoprijemamo se namreč s posledicami ene najhujših zdravstvenih kriz v zgodovini, ki vsak dan znova kliče po iskanju čim širšega družbenega konsenza in upoštevanju stroke. Sodišča in EU-institucije pa nas vse pogosteje opozarjajo, da smo na napačni strani zakonitosti in ustavnosti, je navedel predsednik DZ-ja.

Poziv k odgovorni in učinkoviti politiki

Obenem so po njegovih besedah pred nami tudi resni gospodarski, socialni, okoljski in demografski pretresi. "Vse to so izzivi, ki jih moramo čim prej nasloviti z odgovorno in učinkovito politiko," je poudaril Zorčič. Ob tem dodaja, da izogibanje nadaljnjemu zaostrovanju razmer in nasilju, tako uličnemu kot represiji državnih organov, ter vztrajanje pri dialogu in iskanju konsenza pri reševanju teh pomembnih družbenih vprašanj lahko bistveno prispevata k sproščanju družbenih napetosti.

"Le tako bomo zagotovili, da bo tudi 'poepidemiološka' Slovenija ostala suverena, močna, varna in prijazna država za vse. Da bomo ponosni na nekoč urejeno in zgledno državo," je poudaril. "Ponosni bodimo na vse, kar smo dosegli z osamosvojitvijo, in nikoli nikomur ne dovolimo izruvati skupnih vrednot, iz katerih na slovenski zemlji že 30 let rasteta in se razvijata naša državnost in suverenost. Iz teh korenin svojo moč črpajo tudi ideje enakopravnosti, pluralnosti in vključenosti vseh državljanov in prebivalcev Slovenije," je še dodal.