Kot je na slovesnosti v Celju dejal premier Marjan Šarec, je današnji praznik zadnji izmed tistih, ki obeležuje borbo, ki se je bila z orožjem, poznejša dejanja pa so bila diplomatska. "Če ne bi bilo vojske, policije in pogumnega naroda, svoje države ne bi imeli. Brez tega zanosa in ponosa bi še enkrat zamudili priložnost za lastno državo," je poudaril.

Po njegovih besedah se zgodovina Slovenije ni začela z osamosvojitvijo, ampak že zdavnaj prej. Spomnil je na velike zasluge Rudolfa Maistra, na vse žrtve in grozote druge svetovne vojne ter na dogodke pred osamosvojitvijo. "20. stoletje se je odvijalo po svoji poti, zgodila se je druga svetovna vojna, ki je prinesla ogromno gorja. Prišla je Jugoslavija kot naša skupna država," je dejal Šarec. A nadaljeval, da se je potem ta skupna država obrnila proti slovenskemu narodu. Takrat je slovenski narod spoznal, da ne bo mogel več živeti v državi, v kateri en narod želi prevlado nad drugim.

Zadnja ladja z vojaki je izplula iz Kopra
Po razglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 in napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Slovenijo 27. junija 1991 je prišlo do desetdnevne vojne, ki so ji sledila pogajanja na Brionih med razpadajočo Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško.

Pogajanja so bila zaključena 7. julija 1991 s podpisom t. i. brionske deklaracije, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.

Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je iz koprskega pristanišča odplula še zadnja ladja z vojaki.

"Po moji oceni in po takratnih podatkih je Slovenijo zapustilo 3.400 vojakov. A ne smemo pozabiti, da so se enote JLA začele umikati že na začetku avgusta, z vso bojno tehniko, tanki, z vsem, kar se je dalo odpeljati po železnici ali cesti. Na naši strani ni bilo nobenega konflikta in izzivanja JNA. Vedeti moramo, da so odhajali iz okolja, kjer so nekateri dolgo živeli. Kjer so imeli prijatelje, znance, sosede ..." je za Radio Slovenija povedal član pogajalske skupine za odhod JLA Boris Žnidarič.

"Ko gledam stare posnetke in vidim svojo desno roko ter iztegnjen kazalec, češ, še to naložite in greste, je bilo kar napeto. Mlajši podčastnik je začel nekaj groziti z orožjem, a ga je poveljujoči general iz Ljubljane Pavlov pomiril in rekel: Ukrcaj se in daj mir!" se še spominja Žnidarič.

Osrednja slovesnost v Celju
Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever popoldne v Celju pripravljata osrednjo slovesnost, na kateri bo govornik premier Marjan Šarec, medtem ko je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve praznik obeležilo že v torek zvečer na Breznici v Žirovnici.

Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači pripravil dan odprtih vrat. Udeležilo se ga je okoli 150 ljudi, od tega velik del otrok, ki jih je Pahor še posebej opozoril, kako zelo pomembno, da ima slovenski narod, čeprav spada med manjše, svojo državo in kako pomembna je ta za njegovo ohranitev. "Če bi se namreč kdaj kaj zgodilo proti naši volji, imamo svojo državo, ki nam daje nek varen in predvidljiv okvir za naše ravnanje, za to, da ostanemo mirni, varni in da se razvijamo," je dejal.

Spomnil je, da so si za lastno državo prizadevali mnogi rodovi Slovencev daleč nazaj oziroma vsaj od zamisli o Zedinjeni Sloveniji naprej, preko Taborskega gibanja in vrste drugih mejnikov v kulturnem, znanstvenem in političnem življenju Slovencev. Med slednjimi je izpostavil tudi odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije leta 1991, s čimer je Slovenija po njegovem dokončno postala samostojna in suverena.

Dneve odprtih vrat bodo imeli tudi v Vojašnici 26. oktober na Vrhniki, kjer bodo dopoldne položili še lovorov venec. V Velenju pa bodo popoldne odprli Spominski center 1991. Osrednji govornik bo velenjski župan Bojan Kontič, nagovora pa bosta imela tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za obrambo Karl Erjavec.