Po koncu osamosvojitvene vojne leta 1991 so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Končala so se s podpisom t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.

Ozemlje Slovenije je Jugoslovanska ljudska armada začela zapuščati iz koprskega pristanišča 20. oktobra 1991, 25. oktober je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Koper priplula vojaška ladja Galeb, v naslednjih dneh pa še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. Zadnja ladja z vojaki na krovu je bil malteški trajekt Venus, ki je odplul tik pred polnočjo.
Žrtve lastnega napuha
25. obletnica dogodka je bila zaznamovana tudi z državno proslavo v Areni Bonifika v Kopru, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Miro Cerar, udeležila pa sta se je tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Cerar se je v govoru zahvalil "pogumnim ženam in možem tistega časa, slovenskim policistom, pripadnikom Teritorialne obrambe in vsem drugim, ki so tvegali in delovali, da se je osamosvojitev iztekla uspešno".

Kot je spomnil, je v začetku kazalo, da znamo stopati po pravi poti, toda kmalu po osamosvojitvi so divji vetrovi začeli premetavati tudi našo mlado državotvorno nacijo in jo postavili pred težke preizkušnje. "Postali smo žrtev pretiranega samozadovoljstva in celo napuha, postali smo žrtev lastnega pohlepa ter nespoštovanja človeka in institucij pravne države," je ugotavljal premier.

Prišla je streznitev in Cerar je optimističen
Finančna, ekonomska, socialna in celo politična kriza, ki je neizogibno sledila, pa nas je po njegovem mnenju počasi streznila in predramila: "Danes že bolje razumemo, da lastna država pomeni predvsem odgovornost, trdo delo in prizadevanje za lasten obstoj in razvoj. Slovenija bo obstala in imela svetlo prihodnost le, če bomo dovolj spoštovali drug drugega, si odgovorno prizadevali za gospodarski razvoj, za ohranitev in obnavljanje naših naravnih bogastev, za kakovostno šolstvo, zdravstvo in socialo ter za vse drugo, kar je v korist človeka."

Cerar je ob tem poudaril, da njegova vera v Slovenijo ostaja neomajna, da pa vidi Slovenijo "le kot demokratično in pravno državo, ki spoštuje človekovo dostojanstvo in daje mladim generacijam realno upanje in možnost, da bodo živeli polno življenje".

Predsednik vlade je obenem ocenil današnje počutje slovenske države kot dobro. Med prihodnjimi izzivi pa je Cerar izpostavil vprašanje starejših ter modernizacijo zdravstvenega in socialnega sistema. Ob tem je premier izrazil veselje, da izzive rešujemo z dialogom in argumenti ter da se naša splošna in politična kultura postopno dviguje.