Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je v uvodu dejal, da finančna načrta za leti 2024 in 2025 podajata sporočilo, da posodobitev Slovenske vojske (SV) poteka naprej, a se prilagaja na račun letošnjih poplav.

Predlog sprememb proračuna ministrstva za obrambo je po besedah državnega sekretarja za 46 milijonov evrov nižji od sprejetega proračuna za leto 2024. Po že sprejetem načrtu bi se delež sredstev, namenjen obrambi, v naslednjem letu dvignil na 1,44 odstotka BDP-ja v letu 2024 in na 1,53 odstotka BDP-ja v letu 2025. Predlog finančnega načrta pa ti številki načrtuje v vrednosti 1,31 oz. 1,34 odstotka BDP-ja, je pojasnil.

"Ohranjamo počasno in postopno rast, pa vendarle jo prilagajamo temu, da se sredstva namenjajo tudi za druge potrebe," je dejal državni sekretar. Projekte modernizacije SV so na ministrstvu sicer časovno prilagodili in jo zato nadaljujejo, je zagotovil.

Poskusili so ohraniti ključne investicije

Načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš je dodal, da vojaški proračun v naslednjem letu znaša 763 milijonov evrov, leta 2025 pa 847,3 milijona evrov. V SV so zato pristopili k resnemu razmisleku, kako ohraniti ključne investicije v SV. V načrtu modernizacije ohranjajo bojna kolesna vozila, taktično transportno letalo, kopenske sisteme zračne obrambe, večnamenske helikopterje, modernizacijo ladje Triglav in vlaganja v ključno infrastrukturo, je naštel.

Sredstva uprave za zaščito in reševanje pa se po besedah njenega generalnega direktorja Leona Behina povečujejo le na prvi pogled. V letu 2022 je bila realizacija njenega proračuna v vrednosti 61 milijonov evrov, za leto 2023 pa je predvidenih 120 milijonov evrov. Realizacija proračuna uprave pa bo letos presegla 220 milijonov evrov, a več kot polovica tega denarja gre za povračila intervencijskih stroškov, je pojasnil Behin.

Poslanska razprava

Med razpravo je poslanec Levice Miha Kordiš dejal, da so obrambni izdatki za javne finance nepotrebni, posebej v času, ko država državljanom zateguje pas. Krčenje sredstev obrambnemu ministrstvu je opisal kot zgolj kozmetično, saj se vsi projekti nakupa orožja malo zamikajo, a v osnovi nadaljujejo.

Poslanec SDS-a Anton Šturbej je pozdravil namero ministrstva, da ohrani vsaj počasno rast in postopen razvoj vojske, vendar je ob tem v dvomih, ali bo ministrstvo ob takšni rasti doseglo proračun, načrtovan v vrednosti dveh odstotkov BDP-ja. Svetovna varnost je vse slabša, zato je druga ministrstva pozval, naj obrambnemu resorju vendarle pustijo nekaj več sredstev.

Tudi poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je pozdravila namero obrambnega ministrstva, da ohranja razvojno naravnane projekte in nadaljuje nakup večnamenskih helikopterjev, saj so ti lahko uporabni tudi za reševanje civilnega prebivalstva in v pomoč pri požarih.

Črnčec je odgovoril, da je Slovenija v zvezi Nato zaledna država, ki svoje zaveznice servisira s prehodom čez svoje ozemlje. To državi omogoča, da krepi infrastrukturo na račun vojaške mobilnosti, kar namerava početi tudi v prihodnje. Glede helikopterjev je povedal, da so piloti vojaških helikopterjev med poplavami leteli v nemogočih, celo nezakonitih razmerah. Svoja in življenja posadk pa so si upali tvegati, ker vse leto v gorah izvajajo helikoptersko nujno pomoč.

Obrambno ministrstvo se uspešno spopada tudi s kadrovskim vprašanjem, je dodal Črnčec. Do tega trenutka so letos že presegli število novih zaposlitev, ki so jih sklenili v celotnem lanskem letu, je spomnil.

Video: Posnetek seje