Oblikovanje stališč do vladnega predloga zemljevida prihodnjih pokrajin je po besedah ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja prepuščeno občinskim in mestnim svetom ter njihovim statutom. Zato posvetovalni referendumi na lokalni ravni niso izključeni. Vlada obljublja, da bo v predlog zakona stališča lokalnih skupnosti vključila, če le ne bi nerazumno posegala v začrtane pokrajinske meje.

Vlada je v razpravo poslala svoj izhodiščni predlog, ki vsebuje, kot poroča Radio Slovenija, Osrednjeslovensko s 500.000 prebivalci ter površinsko in populacijsko 10-krat manjšo Zasavsko pokrajino. Na mestih, kjer so se že oglasili nasprotniki določenih predlogov, je vlada vrata pustila odprta.

Tako je za središče Koroške pokrajine predvidela 2 možnosti: Slovenj Gradec ali Ravne na Koroškem. Za status prestolnice Posavske pokrajine pa se bodo potegovali Brežice, Krško in Sevnica.

Predlog za sprejetje - to naj bi se predvidoma zgodilo decembra - potrebuje glasove vsaj 60 poslancev. Dvetretjinska podpora v DZ-ju pa bo za vlado in njen predlog trd oreh, saj bodo poslance pri odločitvi vodili tako strankarski kot tudi interesi njihovih lokalnih skupnosti.

14 pokrajin nič dražjih od zdajšnje ureditve
Po predlogu naj bi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, ključen pa bo zakon o njihovi ustanovitvi, ki bo določal njihova imena, območja in sedeže. Za njegovo sprejetje ga bosta morali podpreti vsaj dve tretjini poslancev. Pristojni poudarjajo, da njihova ustanovitev ne bo pomenila dodatnega finančnega bremena.

Glavni namen uvajanja pokrajin je sicer decentralizacija oblasti. Po predlogu resornega ministra Ivana Žagarja bodo na pokrajine prenešene pomembne upravne naloge, nekateri župani pa pri tem izražajo bojazen pred povečevanjem birokracije in morebitnim podvajanjem pristojnosti med pokrajinami in državo.

Ustanavljanje pokrajin so omogočile ustavne spremembe pred slabim letom, vlada pa s sprejemanjem zakonodaje zamuja za okoli pet mesecev. Po načrtih naj bi pokrajine dobili leta 2009.